Prvošolčki in naloga

15. jan 2012 17:22

Čoko iz vsega napisanega je razvidno, da je tvoj sin visoko inteligenten, kar preveč za prvi razred. Koristno bi bilo če bi se dogovorila z učitelco da bi ga dala na test in bi po možnosti prezkočil razred. To se da tudi z našim smo imeli tak problem in potem je bilo u redu. če pa ne bo se lahko zgodi da ima potem okvare ker se dolgočasi. Ker če že zdaj hoče množiti potem je vedoželen in bi blo škoda če nebi tega iskoristil.

15. jan 2012 19:04

No, Čoko, zdaj je pa stvar že malo bolj jasna. Iz tvojega zadnjega zapisa je razvidno, da si tvoj fant "zakomplicira" življenje z dodatki, ki niti ne bi bili nujno potrebni, mu pa jemljejo preveč časa. OK, če je njemu bolj pomembno, da popoldan do potankosti izriše in pobarva vse zadeve, ki si jih je zamislil, kot to, da bi se šel recimo ven igrat  vrstniki, pa naj bo tako. Če v tem ne bi vsaj malo užival, po mojem ne bi bil toliko natančen pri tem delu.
V bistvu po mojem ne moreš narediti nič drugega, kot da mu poskušaš nekako dopovedati, da je bolj pametno najprej narediti tisto, kar je nujno potrebno, potem pa še ostale "dodatke". Fant si očitno postavlja visoke cilje in če bo še v nasljednjih šolskih letih tako, sploh pa, če jih bo navajen samostojno uresničevati, se nimaš česa bati

Morda pa bo ta njegova želja po "več" sčasoma uplahnela, ko bodo že vsi pisali in bodo tudi šolske in domače naloge zahtevnejše in mu bo že sama osnova brez njegovih "dodatkov" pobrala zadosti energije.

Pa če tako rad riše (nekako to čutim iz napisanega) - probaj ga zmotivirat, da najprej, magari že v PB, konča račune in ostalo, pa mu bo za doma ostalo samo še ustvarjanje v miru. Če bo namreč zmanjkalo časa za eno risbico predmeta manj, je to vsekakor manjša "katastrofa", kot da zaradi pomanjkanja časa ne zmore narediti ene cele naloge za en predmet.

Ko si pisala o predmetih, ki jim morajo narisati (to je tisto, ko v zvezek narišejo eno veliko črko, okrog pa predmete, katerih imena se začenjajo na to črko, a ne?), sem se spomnila na mojo hčer. Tu je pa tudi ona "razturala" in tekmovala sama s sabo in prostorom na listu, koliko predmetov si še lahko zamisli in ji nariše. In jih tudi je včasih risala še doma, tudi po dve uri, to pa je res. Prav tako je bilo pri "Bralnem palčku", ko je po prebrani zgodbici risala ilustracije. Ona je bila obsedena s tem, da je čimbolj natančno prerisovala originalno ilustracijo v knjigi in poskušala posnemati ilustratorjev slog. In tudi to se je včasih vleklo ure in ure, samo pri nas to ni bil ne "napor" in "problem" ampak njeni "gušti". Pač tako se je odločila in sama uživala v neskončnem risanju vseh mogočih podrobnosti. Nam ni blo treba "dežurati" zraven, zato se nam ni zdelo nič čudno in narobe, to pa res :)  Njen zvezek domačega branja še vedno hranimo, saj je čudovit spomin na tiste dni. In danes je punca zelo uspešna dijakinja srednje šole za oblikovanje in smo nanjo zelo ponosni.

Saj bo šlo, boš videla, prvi razred je za nekatere otroke zelo razburljiv, ker je toliko novega, za druge malo dolgočasen, ker marsikaj že znajo, eni so perfekcionisti (imamo eno tako doma), drugi pa naredijo le tisto, kar je najbolj nujno (imamo tudi enega takega doma). Srečno fantu, pa da mu ne bi nikoli zmanjkalo domišljije in barvic

15. jan 2012 19:36

Bom čisto kratka, ker se mi mudi in bom izpostavila le eno stvar, ki mi je takoj padla v oči. Čoko pogovori se z učiteljico o tem, kako tvoj otrok v šoli sledi navodilom.

Otrok se mora naučiti poslušati navodila in jim slediti.

Ne vem sicer, ali imate doma s tem probleme, če ne, potem posukusi učiteljici povedati, da je potrebno določenim otrokom eno in isto stvar povedati dvakrat, celo večkrat. Mogoče z drugimi besedami, na drugačen način.

Vidim pa kako je pri moji dveh. Določene stvari je potrebno ponavljati, sploh take, o katerih nimata toliko interesa. Ali ne poslušata, ali se zamotita z drugimi stvarmi in moja navodila enostavno preslišita, ali pa jih enostavno narobe razumeta.

15. jan 2012 20:21

Čoko je napisala:

...Ko morajo napisati 10 poljubnih računov (računajo pa do 5, seštevanje, odštevanje), si on napiše 10 računov z množenjem, potem se pa trudi s tem...Ko rišejo ilustracijo zgodbe, on poskuša napisati zgodbo s črkami (ne, ne učijo se še pisati, niti posameznih črk!) Učiteljica ga pusti, da dela po svoje, za doma nam pa potem ostane gora dela (ki teče v enakem duhu).

Saj ne vem, kaj narediti. Lepo, da hoče več, ampak potrebno je narediti tudi tekoče delo. Slediti navodilom...

Res ne vem. Kako to urediti, pa ne zavreti želje in potrebe po VEČ? /Konec citata/

Šele, ko bo opravil tisto, kar se od njega zahteva in imel željo po več, bo resnično hotel več. Ker nadaljevanje je lahko naslednje: ko bodo pri pouku obravnavali množenje in deljenje, bo on želel reševati ulomke, ki jih pa ne bo znal, ne bo pa osvojil niti množenja in deljenja itd. Zato je pomembno, da sodeluje v razredu in sledi navodilom, učitelj pa ga mora usmerjati in pravilno motivirati.

15. jan 2012 21:42

Ja, mamamia, tudi starši SMO taki!

15. jan 2012 22:16

seveda, odkod pa misliš, da se izvalijo  butlji?

15. jan 2012 23:03

Zgoraj je bilo omenjeno preskakovanje razredov, ki se pa po mojih opažanjih velikokrat ne konča idealno. Namesto, da bi bil otrok odličen med svojimi vrstniki, pride naenkrat k starejšim, ki se jih mora truditi ujeti, včasih v znanju, zanesljivo pa v socialnih veščinah, "odraslosti", itd., izgubi svojo družbo. Poznam fanta, ki je blestel in preskočil mislim da 4. razred, nakar se je pojavilo en kup težav - od učnih (trojke in štirke) do zdravstvenih (domnevno psihosomatskega izvora).

Bolje se mi zdi, da otrok, ki zmore več od njemu predpisanega učnega načrta, presežek energije in vedoželjnosti usmeri v učenje tujega jezika, glasbeno šolo ali kaj tretjega, kar ga veseli.

Čoko, tvoj sin se pa sliši kot zelo natančen in skrben človek - napovedujem mu odlično prihodnost na polju mikrokirurgije ali čem takem Sem prepričana, da boste nekako rešili tole, s pogovorom z učiteljico in sinom.

16. jan 2012 10:12

Hvala, nola, upam, da kdaj tudi ti ne boš imela kakršnih koli težav z otroki. Povej vsem staršem, ki imajo probleme z otroki, da so butlji.

Za vsakega šiba raste....

16. jan 2012 19:37

Moj sin spada v generacijo, ki je prva vstopila v obvezno devetletno OŠ. Sedaj je devetošolec, na prvi razred OŠ pa imamo vsi skupaj z njim samo lepe spomine.  Zakaj? Zato, ker so takrat resnično natančo upoštevali vsa navodila ministrstva o postopnosti vključitve v izobraževalni proces, upoštevali so starost in zrelost šestletnikov, ki bi bili sicer šele malošolarji. V šoli so imeli učilnico opremljeno z igrali, igralnim kotičkom itd. Naloge naj bi bile in so bile izjema in šele v drugem polletju itd.

Sedaj sem popolnoma presenečena, ko gledam nečakinjo. Vsak dan naloge, v učilnicah sedijo kot se pačsedi v šoli. Stroga vzgojiteljica, hujša kot sama učiteljica, pa ravno ta naj bi blažila prehod iz vrtca v šolo.

Ravno na to smo opozarjali starši v času, ko sem bila še v svetu šole, ki je bila ena od poskusnih. Namreč, da se bo vse izjalovilo in se kmalu pozabilo, da ti otroci še niso zreli kot bi morali biti, saj je v tem obdobju ogromna razlika v enem samem letu starosti.

Kaj se dogaja v tej državi, kjer smo vsi pohlevni in tiho, pa naj nam tisti zgoraj pripravijo karkoli.

Če se samo spomnimo vseh preiskusnih šolskih programov doslej. Res žalostno, ker so žrtve teh poskusov, ki so kasneje neslavno propadli drug za drugim, ravno najbolj nemočni in ranljivi-otroci.

16. jan 2012 20:02

In, kar je še najbolj žalostno, največja žrtev je znanje, ki ga je v naših glavah vse manj in manj.

lp