Hitri ali počasni?

limnol je napisal/a:

Hitrost ubija. Hiti počasi. Počasi se daleč pride. Tko žuri, gubi na dostojanstvu. ...... A ve kdo še kakega? Pa brez naglice prosim, se nič ne mudi.... Lep pozdrav! Sonja

Ko rano rani, rano dan zaj...

Commis débarrasseur

naor je napisal/a:

Mzm, sorry, razumem samo angleško in nemško, italijansko pa bolj malo. No, od zdaj naprej bom vedela, kaj pomeni festina lente. Eile mit Weile je pa po nemško. Evo. naor

Latinsko

nola

No, vidiš, kako malo znam italijansko, da še ločim ne od latinščine. Scusi! Ali scuzzi? Upam ,da ne zamerite, ker se malo hecam. Pa tudi tako se kaj naučiš.

naor

Pri kuhanju, se mi zdi, ni stvar toliko v počasnosti kot v neorganiziranosti.

Saj medtem, ko se naprimer olje segreva, lahko praktično narežeš meso, narežeš čebulo in papriko in naribaš korenje....Grelnik vode je tudi super stvar, kot ste že ugotovile. Veliko se da sproti pripraviti, če se seveda znajdeš v svoji kuhinji. Krompir za pomfri pripraviš v približno toliko časa, kot se olje greje - hitri še hitreje. Ko gre jed h koncu - saj je ni treba stalno mešati, vsaj večine ne - pripraviš še solato. Pomemben je tudi izbor jedilnika: če nimaš časa, pač sestaviš jedilnik, kjer so vse jedi narejene hitro, če pa imaš čas.....

Meni osebno gre veliko bolj na živce neorganiziranost in cincanje kot pa počasnost sama po sebi. Pa neodločnost! Znorim!

Na cesti - če nekdo vozi po omejitvah, se nikoli ne jezim, čeprav vem, da bi bilo tam varno voziti precej hitreje. Moti me pa, ko nekdo med eno in tretjo uro vozi po Poljanski dolini stalno 70. Takrat mi pa dvigne pokrovko. Vozi po omejitvah, saj zato pa so!

V trgovini me pa ne zmoti toliko počasnost kot pa stokanje za vsako stvar. Težko je narezati salamo, težko je pogledati za artikel, če je zadaj na zalogi..... Saj vem, da so utrujene, pa saj smo stranke tudi...

Saj res, RAZLIČNI SMO.

peter

Sej v bistvu počasnost in organiziranost, oziorma neorganiziranost pašeta skupaj.

Če si dobro organiziraš delo vse utegneš. Recimo, ko sem imela majhne otroke  res je bilo veliko dela, vendar z dobro organizacijo mi je uspelo vse narediti. Pa še čas zase sem imela!

Nikoli ne reci nikoli

Sporočilo je spremenil(a) anamarija1 dne 21. 2011 14:51

To je ena taka slovenska tema - ne vem zakaj se Slovenci najraje pohvalimo tako, da tlačimo druge. Pohvali se - "sem hitra kot blisk in vse naredim dobro", pa gremo dalje. Ljudje smo pač različni, to ne bi smel biti razlog za nestrpnost. Moj mož je precej počasnejši od mene - je pa resnično natančen. Lahko bi videla počasnost, ampak jaz vidim in cenim natančnost. Ni razloga za nestrpnost. Moj sodelavec si pri ustnih poročilih vzame dvakrat toliko časa kot jaz. Lahko bi videla počasnost, ampak jaz vidim skrbno pripravo in dober govorni nastop. Ni razloga za nestrpnost. Moja branjevka se pogovori z vsako stranko, tudi tistimi, ki še ne vedo, ali bi kupili korenje ali pastinak, kaj je bolje za juho oz. kaj sploh je pastinak, kdaj je sejala korenček in kdaj bo imela rdeče zelje. Vzame si čas za vsakega, svetuje, vsakega pogleda v oči, se mu nasmehne, mu zaželi lep vikend, pošlje pozdrave bolnemu soprogu... Lahko bi videla počasnost, ampak jaz vidim prijaznost, naklonjenost, veselje do dela, tudi empatijo. Ni razloga za nestrpnost. Občudujem ljudi, ki se znajo upočasniti, pa tudi tiste, ki so hitri in ekspeditivni. Nestrpnežev pa ne maram, delajo me nervozno. Ker sem dovolj hitra, se jim najraje izognem. Dobrojedka

Dobrojedka. lp lučka

Ne, ne, ni to stvar nestrpnosti.

Delam že preko 30 let s strankami in verjamite mi, da vem kako je treba s strankami!

Jezi me, ko grem v trgovino in se dve trgovki med seboj pogovorita in hihitata neozirajači na vrsto ljudi, ki čaka.

Kaj takega si jaz ne bi nikoli drznila, dovolila, kajti bi kaj kmalu bila poklicana na odgovornost!

 

Nikoli ne reci nikoli

Dobrojedka - to si lepo povedala! Evo, to je tisto, kar me osrečuje, pozitivne stvari, ki jih vidimo in ne "slabosti", ki jih preštevamo in ocenjujemo.

Mojca

Dobrojedka, še tebi na hitro en avtogram

 

Sem ravnokar spet poslušala Perpetuum jazzile in mi je potegnila paralela:

tudi tam ima vsak svoj glas, med seboj so zelo različni, ampak na koncu so PJ in jih je užitek poslušati in gledati. Ene punce tam so noseče, druge suhe, tretje debele, ene mlajše, druge debele, ene imajo klasično opravo, druge bolj moderno, fantje so eni s kratko frizuro, drugi z malo daljšo, prav tako so eni mlajši, drugi starejši....pišuka, PJ ne bi bil PJ, če bi bli vsi glih!

Ne vem točno, kaj pomeni sozvočje, ampak to je nekaj, kar mi je ob vsej tej nestrpnosti itd.itd. padlo na pamet...

Je pa še ena rešitev:

če ravno ne trpiš in ne prenašaš in ti gre na živce in ne vem kaj je še takega, kupi si en otoček, sešij si bandero (pa ne rosso), natiskaj si svoje znamke in zapri meje ter uživaj

 

Anamarija1, pri tebi do sedaj nisem zasledila takega nestrpnega tona. Pa menda ja ne (kljub temu, da si tolk hitra, da deluješ mlajše - morda so to zadnji trzljaji pred popuščanjem refleksov?) prihajaš v meno?

In se tega na vse kriplje otepaš?

 

S tovariškimi pozdravi

 

 

japaja