Ne ve če me ima še rad

Pozdravček!

Odločla sem se, da bom sem pisala, ker sama ne vem kaj naj naredim za tukaj pa vem, da imate izkušnje in si prizadevam da bote imeli kak dober nasvet za mene.

S fantom sma skupaj leto pa pol. Trenutno tudi živima skupaj. V zadnjem mesecu se je njegov odnos do mene zelo spremenil, čeprav sem jaz to opazila in sem ga vsak dan vprašala kaj je narobe in da mi lahko zaupa, tega ni naredil. V ponedeljek pa je "počlo" in je priznal, da ne ve če me ima še rad oziroma, da nima občutka do ničesar (tudi do staršev ne, v bistvu do nikogar)...

Jaz kot zelo čustvena oseba, se že dva dni jočem v eno, čeprav ne želim s tem izsiljevat. Njemu pa je hudo ko me gleda tako prizadeto, normalno me lahko objema in me stiska k sebi, opazla sem tudi da je še vedno ljubosumen, sam pa je priznal da me noče prizadet ker sem drugačna kot druge.

Zanima me, če ima kdo kakšen pameten nasvet za mene oziroma naju, kaj naj naredima...kajti ne jaz in ne on ne vema...sicer pa jaz v takem stanju kot sem, mu ne znam pomagat...

Takšno obdobje je doživljal tudi preden me je spoznal, potem pa sem jaz prebudila ljubezen v njem...to bi zdaj ponovno rada naredila pa ne vem če je prav...imam miljin vprašanj, nimam pa odgovora... Popolnoma sem izgubljena, take točke še v življenju nisem doživela...

Hvala za pomoč že v naprej!

Elča

22. dec 2010 8:12

Pusti času čas. Jaz bi naredila tako, če bi imela možnost, da se odseliva vsak na svoje oz bi šla malo narazen. Posvetila bi se sama sebi in pustila njemu da razišče oz ugotovi, če ga še vežejo čustva nate. Marsikaj ali pa nič takega se lahko skriva v ozadju tvojega fanta. Poskušajta se odkrito pogovorit. Upam, da je tudi tvoj fant dovolj zrel za to. Pol pa pustita času čas. Mogoče se bo potem uredilo. Pa srečno! Katarina K http://katarinaktorteprisalmoneli.blogspot.com/ http://katarinak.moj-album.com/

22. dec 2010 8:36

Če se je tvojemu fantu, to že prej dogajalo ima probleme sam s sabo in ne s tabo, oziroma z vama. Nekje v njegovi preteklosti se je nekaj zgodilo, da ne najde miru. Po mojem skromnem mnenju mu manjka pogovor, pogovor in pogovor, le tako bo našel vzrok svojih težav. Mogoče tudi s kom bolj kompetentnim. Verjamem, da se je težko odpravit k psihologu, vendar mogoče mu bo le pomagal.

Verjamem, da ti je težko vendar poskušaj biti močna in mu pomagaj. Želim ti veliko sreče !

banana130

22. dec 2010 8:41

Mogoče se samo tako izgovarja, in ima drugo. No ne vem. Sama ga najbolj poznaš in tudi sama si že prej opazila, da je nekaj narobe, preden si iz njega izvlekla, da ti je povedal da do tebe oz. do nikogar nič ne čuti. Rekla si, da je doživljal isto obdobje preden te je spoznal. A je imel tudi takrat kakšno punco in si ti "slučajno" prišla mimo in ga "ozdravila"? Mogoče zapada v kakšne depresije. Mislim, da bo moral tvoj fant najprej razčistiti pri sebi oz. si poiskati strokovno pomoč, če je tako, ti pa mu moraš biti v oporo. Upam, da rešita zadevo čimprej, in bosta stopila v novo leto srečna brez takšnih skrbi. lp bisagolf

22. dec 2010 8:46

Elča, s tem, ko se človek vpraša ali ima partnerja še rad, si je že odgovoril.....

mejačka

22. dec 2010 8:47

Koliko pa sta stara? To tudi zna biti eden od faktorjev, ki lahko vplivajo na morebitne nasvete. Na prvo žogo bi pa rekla le, da proč s solzami. Vsaj pred njim. In najprej se s sama s sabo odkrito pogovori o tvojih željah in pričakovanjih, potem pa, tako prirpavljena, vztrajaj še pri pogovoru z njim. Odkriti je treba vzrok njegovega obnašanja, predvsem pa samo ti sama veš, v čem se ta njegov drugačen odnos do tebe kaže. So bila tvoja pričakovanja prevelika? Si morda samo preveč občutljiva? In nikakor mi ni všeč, ko praviš, da je še vedno ljubosumen?! To ni dejstvo, ki dokazuje ljubezen, ljubosumje dokazuje nesigurnost in pomanjkanje zaupanja vase.

 

Seveda pa si je v vsaki zvezi težko priznati, da se pojavljajo reči, ki nas motijo in nam kalijo idealno podobo, ki smo si jo o njej in partnerju ustvarili. Od nas je odvisno, do katere mere smo te moteče reči še pripravljeni sprejemati, kdaj pa si odkrito priznamo, da je dovolj in da nas to v tolikšni meri moti, da je čas za razmislek o prekinitivi zveze.

Mamamia

mamamia

22. dec 2010 9:06

Oba sma stara 23 let, in preden sva začela zvezo sma oba bila samska. njega je pred 3 leti prizadela punca, ki jo je imel zelo rad...vendar jo je do takrat prebolel. Jaz sem v njem prebudula občutke, ki jih do takrat ni poznal, enako kot on v meni...sploh ker sma oba bila pred tem že resno razočarana in prizadeta... Druge punce zagotovo nima, ker ve kako je če te človek prevara in kaj s tem drugemu narediš...je sam izkusil to... Nisem prišla mimo, in nisem ga jaz ozdravla...jaz sem mu samo pokazala, da zna ljubit in da za vsakega obstaja sorodna duša. Do takrat je namreč mislil, da nebo našel sebi primerne, v meni pa je to prepoznal. Nisem z njim samo zato ker bi ga imela rada...v njem vidim idealnega partnerja, osebo s katero se lahko o vsem pogovarjam, sma na isti valovni dolžini, je moj najboljši prijatelj, moje zavetje pred ostalimi težavami, ima enak pogled na življenje, enake cilje, rad ima iste stvari, v določenih stvareh me dopolnjuje...v bistvu jaz v njem vidim svojo polovico. Solze zadržujem kolkor lahko, ampak vmes doživim napad, ki ga preprosto ne morem zadržat. Z njim se pogovarjam, mu postavljam vprašanja, ponujam tudi možne odgovore, stojim mu ob strani, ga podpiram...druga ne vem kaj naj delam. Vem da ljubosumje ničesar ne dokazuje, sicer pa tudi nima razloga, ker vidi kak mi oči svetijo ko ga gledam. Kolkor sem v teh dneh razmišljala o najini zvezi in napakah, tega ne vidim...razen kakega nepospravljenega krožnika, to pa je tudi malenkost. Vedno sma se pogovarjala, bila strastna, se nama je dogajalo. Mogoče je tudi problem njegova služba, ker je preveč obremenjen (je namreč na zelo odgovornem položaju) in ne zna preklopit ko zaključi z delovnim časom. Sicer je tudi sam reko, da nisem jaz problem, da v najini zvezi ni napak, ampak, da je on zgubil občutek v sebi in da trenutno išče sam sebe, kar je po moje pomankanje časa. Elča

22. dec 2010 9:22

Takole, na prvo žogo bi rekla, da je Elča v zgodnjih dvajsetih. To, da je iz SV Slovenije, smo dešifrirali

Elča, takole gre to:

Ko se dva srečata in si nista ravno zoprna in se lahko pogovarjata kakšno uro, dve...in ko se to nekaj časa dogaja in si tudi fizično nista neprijetna - se zna zgoditi, da ljudje po teh znakih mislijo, da to je pa to, da to je pa ljubezen in da bo tako večno.

Dvojna zmota. To še ni ljubezen in tudi večno na tak  način ne bo trajalo.

Slejkoprej poči. To, kar se je zgodilo tebi, se je, več-ali-manj v kakšni podobni pojavni obliki zgodilo večini ljudi na tem forumu (vsaj tistih, ki smo nekaj starejši) in tudi večini ljudi se taka situacija pač zgodi. Je pa res, da o takih situacijah več govorimo ženske in se mi zdi, da smo se v tvoji zgodbi kar prepoznale (In bile hkrati zadovoljne, da smo starejše, ker nas take zgodbe, tudi če bi se nam bi se zgodile, ne bi ravno silno vrgle ven iz registra.)

Ker situacija, ko eden od partnerjev reče, da "ne ve več, kaj čuti", pa da "ne more dihati" in kar je še takega, to je situacija, ko je partner videl svojo resničnost v vsej svoji realnosti in ga je malo zvila panika. Se pač sprašuje, če je to TO in če je to TO, a je to res hotel? Se iste stvari sprašujejo tudi ženske, samo ženske manjkrat v začetni faze zveze (ker jih nek hudič žene k čimprejšnji formalizaciji, poroki, otrokom), pač pa bolj v kasnejših letih, ko vidijo, da je tisti "princ na konju", ki so ga hotele, da tega ni in da tudi od konjička ni kaj prida (da ima pač doma na kavču osla).... 

Hočem reči, partnerji se v zvezi sprašujejo, če je to TO. In na začetku zveze velikokrat ugotovijo, da to ni TO. Oziroma, da tista oseba, s katero je prijetno biti dve uri na dan in je seks tudi čisto okej, da tista oseba s svojo vsakdanjo rutino in z vsem ostalim in to vse skupaj celo življenje in vsak dan znova...in to, kako pušča krtačko za zobe na umivalniku (brr)....da to pa mogoče ni TO in da v resnici ne ve, če mu je to, kar ima, okej.

Elča, prejšnji odstavek je notranji monolog tvojega fanta. Je bil vsaj toliko iskren, da ti je zadevo povedal in je čisto okej fant, ker mu je sedaj hudo, ko te vidi prizadeto.

Samo, iskanje izgovorov v stilu "saj zdaj mu je pa žal in saj me ima kljub vsemu še vedno rad"....ti kaj prida ne bo pomagalo (razen, če ne želiš biti čez deset let zafrustrirana in postarana ženska). Tudi z igro, da boš sedaj blazno prijazna, uslužna in ne vem kaj še vse, si kakšne silne loterije ne boš priigrala. Če se nekdo pred nami plazi in naredi vse, samo za to, da bi ga imeli radi....ga ne moremo spoštovati. Kvečjemu nam gre vsak dan bolj na živce.

Edino, kar je v takih situacijah pametno narediti je to, da se človek odstrani. In v miru premisli, kaj mu je storiti. Se gre k staršem, prijateljici itd. In potem začne teči tisto pravilo 48-ur. V tem času moški ugotovijo, ali se sedaj bolje počutijo in kaj sploh čutijo do kogarkoli in če imajo žensko res radi, pridejo v 48 urah lepo prijazno kot kužki in lepo prosijo za še eno šanso. Vidiš, Elča, temu se reče pametna ženska dresura, oziorma pravilo, da je "najvaženeje, kako položimo parket, ker parket se položi na začetku". Ker stabilne in trajne zveze so, več-ali-manj tiste, ki so naredile test 48 ur. In potem tudi na tej izkušnji gradijo z neko pametjo svoj odnos naprej.

Če pa ne bo prišel nazaj z lepo prošnjo za še eno šanso v 48 urah, potem pa ta fant itak ni zate in je bolje, da se stvar čim prej konča.

 

Pa nehaj se no jokati, dva dni je čez in čez zadosti. Si mlada in zdrava in vse življenje je pred tabo in nikjer ne piše, da v življenju ni ovir.

Vendelina jr.

22. dec 2010 9:37

Medtem, ko sem pisala odgovor, se je otrok spet oglasil (no, vsaj moj guess, da je v zgodnjih dvajsetih letih, je bil pravilen).

Elča, čez dva meseca se boš krohotala svojim stavkom danes in ne boš mogla verjeti, da si to napisala.

Samo to ti danes kaj silno ne pomaga.

Draga moja, a poznaš tisti vic o idealni ženski, božičku in dedku mrazu, ki so se peljali po cesti in potem zleteli v jarek in je bilo vprašanje, koliko oseb je bilo poškodovanih....in je bil odgovor naslednji: idealna ženska, ker druga dva sta fiktivna lika.

Resnica je naslednja, nihče ni bil poškodovan, ker tudi idealne ženske ni.

Idealnega partnerja pa tudi ni. Če ti v "nekom vidiš idealnega partnerja", ga vidiš zaradi tega, ker v njega projeciraš svoja pričakovanja. In s tem ves čas serviraš, kaj pričakuješ in to je čisto navaden pritisk. In če se nekomu implicitno da vedeti, kaj se pričakuje, potem se pač ljudje temu pritisku hočejo ubraniti in fantje se tega obranijo na način, kot ga je izbral tvoj partner. To, kar se vama je zgodilo, je v resnici zelo klišejsko in zelo običajno.

Po drugi strani pa ti nekako živiš v nekem pravljičnem prepričanju, da si ti pa kao boljša od tiste, s katero je hodil prej in ona ga je pa kao prizadela. Pa daj no. Kdo pa do dvajsetega leta ni bil prizadet v ljubezni? Ne poznam nobenega. Ni treba iz tega delati neke blazne nepremagljive skale, nekaj takega, kar se je jedva premagalo....in potem, ko je nesrečnik končno to prebrodil, si prišla od nekod ti, ga vrnila v svet romantične zaljubljenosti in mislila, da si v vseh elementih pobila tisto njegovo prejšnjo in sence prejšnjih razočaranj....in da po sedaj super. In vedno tako. In da ti mora biti on hvaležen, ker si ga vrnila v svet romantike. In da ti mora biti on hvaležen, ker ga tako visoko ceniš, da si ga postavila na piedestal idealnosti. Pa saj tega ni hotel, niti želel, niti izrekel. Ni treba človeka ves čas zasipavati z občudovanjem in z vsem tem balastom, če je česa preveč, je preveč (tudi, če jemo preveč čokolade, se zagabi).

Ti se emnacipiraj od svojih romantičnih pogledov na svet, od svojega gledanja idealnega partnerja, pa malo nehaj misliti na to, kako je bilo pred dvema mesecema super in kako sedaj ni. Ni treba stalno obujati lepih spominov za to, da boš potem samo še bolj žalostna.

In seveda, kot sem svetoval že prej, malo se fizično emnacipiraj, malo se fizično oddaljita drug od drugega. Človek včasih bolje vidi osebo, če je ni zraven. Pa sebe tudi.

Plus, pri 23-ih je večina ljudi premalo emocionalno zrelih za to, da bi živeli skupaj. Skupaj se živi takrat, ko je človek sposoben živeti tudi sam, samo tega noče. Pa v zvezo se gre takrat, ko je človek čisto zadovoljen sam s sabo in ne išče idealnostnih potrdil od drugih. To, kar se gresta vidva, je bolj to, kako se 23-letniki igrajo odrasle.

Zdaj imaš pač šanso, da malo emocionalno odrasteš.

In ne melanholiziraj, ker je ravno december, pa deluje, da so vsi blazno srečni, samo tebi se pa kao svet podira. 

Ker decembra je čisto tako kot v ostalih mesecih - zelo malo ljudi je blazno srečnih, jih je pa vsaj nekaj, ki so kolikor toliko pametni, da iz svojega življenja delajo sprejemljivo znosnost in da jih to celo zabava in izpopolnjuje.  Umetnost življenja je pa itak to, da iz njega narediš sprejemljivo znosnost, ki te kolikor toliko zabava.

Vendelina jr.

22. dec 2010 9:50

"Druge punce zagotovo nima, ker ve kako je če te človek prevara in kaj s tem drugemu narediš...je sam izkusil to... " - na ta stavek se nikoli ne zanašaj, ne tolaži in ne zatiskaj oči, češ nikoli ne bi prevaral saj je sam okusil, kako to boli. Ja pa ja... sedem palčkov in dobre vile tudi obstajajo. Pa brez zamere. Pa zdaj ne trdim jaz, da ima drugo. Sama ga najbolj poznaš. Hotela sem ti samo napisati, da to ni res in nikoli ne bo. Mogoče tudi sama premišljuješ, da ti ne boš nikoli varala, saj veš sama kako to boli....ja pa ja. Tega ne moreš nikoli trditi. Nikoli ne veš, kaj te čaka v življenju. No samo toliko za popotnico v življenju. Srčno upam, da rešita ta problem čimprej. lp bisagolf

22. dec 2010 11:25

Izjave v stilu:

- Ne vem, če te imam še rad.

- Nimam občutka do ničesar, niti do staršev.

- Trenutno iščem sam sebe.

meni pomenijo samo, da fant skuša preložiti odgovornost za svoje odločitve nate. 

23-letnik, ki izjavi: "ne vem, če te imam še rad", izreče kaj takega, ko že dobro ve, kaj hoče. Elča, to je samo moje mnenje, ti pa veš, kakšna je resnica.

In to, da ti iščeš odgovore na njegove dvome (je preobremenjen zaradi službe, nima časa), nima dosti smisla.

Meni bi v taki situaciji zagotovo najbolj pomenil pogovor s samo seboj. Vprašaj se, kaj bi ti rada: Ali želim z njim ustvariti skupno prihodnost, z njim doživeti starost? Ali želim z njim imeti otroke? Ali želim imeli ob sebi partnerja, ob katerem bom neprestano preverjala, ali me ima rad? Ali bo pri vseh pomembnejših odločitvah tako cincal? Bom poslušala neprestano: Ne vem, če bi šla na dopust. Ne vem, če bi gradila.

Napisala si, da je na odgovornem položaju, torej se tvoj fant očitno zna odločati, drugače ne bi delal to, kar dela.

Draga Elča, mogoče sem bila preostra. Pa to ni bil moj namen. Skušala sem čim bolj na kratko v tebi prebuditi dvom v moškega, v katerega si očitno zelo zaljubljena. Poglej nanj še z drugega zornega kota, ne škodi.

Vilma

Sporočilo je spremenil(a) Vilma dne 22.dec 2010 11:26