Tristo kosmatih in druga čuda narave

Kakorkoli že obračate, smrt je naravni del življenja, zato jo je kot tako treba sprejeti. Govorim seveda o naravni smrti, kar je za ruskega hrčka v ujetništvu nekje pri dveh letih starosti, če ne že prej.

Rimljanka, vse to vemo...

ja, rimljanka, to je na razumski ravni. Jaz se zavedam, da je smrt del življenja.

Na čustveni ravni pa so stvari drugačne in preko navezanosti na bitje, ki te spremlja x let v življenju, grem težko.

Se pa trudim to sprejeti, nekaterim v naši družini pa je res zelo hudo, posebej otrokom (vnukom).

Tudi jaz moram pohvaliti Veterinarsko kliniko v Ljubljani imajo poseben oddelek za mali živali. Prišla sem v soboto, tik predno so zaprli in so me z veseljem vzeli. Pripeljala sem pa sestrinega Gibija (dolgodlakega m. prašička), ki je bil pri meni v varstvu. Vsakič ko sem ga prijela za nogico je cvilil kot nor. Sploh nisem videla kaj ima na nogi ker ima toliko dlak. Zgledalo je kot neka ureznina na nogicah. In na kliniki so ugotovili, da se mu je dlaka tako tesno ovila okoli dveh prstkov, da mu jih je skoraj amputirala. Sicer so rekli, da bodo verjetno prstki odpadli ampak niso. Da ne govorim kako je sestra jokala, ko sem jo klicala. In seveda se je spraševala, kako to ni opazila saj mu je nekaj dni nazaj urejala nohte. Ampak se res ni videlo. No pujsek je bil rešen. 

No jaz se pa v maju selim v hišo in razmišljam malo o hišnih ljubljenčkih. Muce ponavadi pridejo same, s kužki pa nimam ravno dobrih odnosov oz. oni ne z menoj. Ko sem bila stara tri, štiri leta sem kot vedno po kosilu nesla ostanke sosedovemu kužku, ki je revček kolikor se spomnim bil skoraj vedno na verigi. Seveda sem stresla iz vrečke dobrote in en kos mesa ali kosti se mi je zdel malo predaleč, da bi ga lahko dosegel. Tako, da sem mu hotela malo pomagati in hopsa za mojo roko. Še vedno se mi poznajo zobje na roki. Sicer mu ne morem nič zamerit, ko sem bila majhna sem bila tako suha, da je gotovo mislil, da sem res sestradana in mu hočem odvzeti malo hrane. Ko sem bila v tretjem ali četrtem razredu je iz ograje pobegnil en drug sosedov pes, ki je bil res hud in smo se ga vsi bali in seveda smo vsi začeli bežati in skočil je ravno name (pa še vedno sem bila suha, očitno je hotel obirati kosti) in sem tako nesrečno padla čez prag, da sem imela skoraj dva meseca nogo v gipsu. V osmem razredu me je ugriznil sošolkin pes, ki naj bi bil popolnoma nenevaren in bi se rad čohal. Hm, ugriznil me je točno tja kamor me je prvi pes.  Od takrat se kužkov kar malo izogibam čeprav so mi zelo simpatični in seveda jih še vedno počoham pa tudi strahu pred njimi nimam ampak vseno sem se odločila da kužka morda ne bom imela. 

 Sem pa brala o mini pujskih in sem se čisto zaljubila v njih, ali ga morda katera ima, kakšen nasvet?

http://www.bolha.com/prasici/sprejemam-rezervacije

rosie, žalostna zgodba. Kako zelo prirastejo k srcu. Tudi mojega Bučkota ni. Pa je bil zdaj tako lep, sem ga komaj rešila garij, pa bolh, pa lakote. Zdaj ga pa ni več. 

lp, pinka

Ojoj, pinka, kaj pa se mu je zgodilo?

Malo upanja še vedno ostaja, da se vrne domov. Utrujen in zgaran, verjetno tudi malo zdelan od mačjih tekmecev. Držim pesti, da se to res zgodi. Dvomim, da se je kar priženil kakšni mačji dami, kar bi bilo tudi čisto v redu, a ne, pinka, samo da bi vedela, da je živ in zdrav. Naj se dobro konča za Bučkota.

Iii zeta, kakšen lep mail. Itak, samo, da je z njim vse ok. 

lp, pinka

pinka, šele zdaj vidim, da sem postavila prav neumno vprašanje. Se opravičujem. ker sem tvoj nick zamenjala z enim drugim, se nisem spomnila, da je tvoj muc izginil.

Drugaće pa, ko razmišljam o tem, kako se je naš muc okužil: v našem okolišu je veliko prosto živečih mačk in mačkonov. Po moje so več ali manj vsi okuženi z mačjim aidsom, mogoče so samice malo manj ogrožene, ker se ne udeležujejo bojev, jih pa po drugi strani lahko okužijo samci.

Iz tega razloga pri naši hiši ne bomo imeli več mačkov, saj bi novemu spet grozila enaka okužba.

rosie nič hudega. Imava že novega pribežnika. Ime mu je Henri  in v soboto je dobil ampulo proti bolham in tabletko proti glistam v nedeljo zjutraj  pa je prišel, kot razbojnik cel popraska in krvav.

lp, pinka