Srebrenica

Tole bi spadalo v rubriko Spoznavanje narave in družbe.Danes mineva 15. obletnica pokola v Srebrenici. Veliko je govora o tem, da se zločin v Srebernici ne sme pozabiti.Pa dajmo obnovimo do sedaj znane stvari.Vojna v Bih se je začela 1992. Na severnem in vzhodnem delu je napadala srbska vojska in srbske paravojaške formacije. Danes vemo, da je bil srbski napad koordiniran iz beograjskega političnega vrha (žal pa sodišče ni moglo izreči sodbe največjemu protagonistu tega, ker je prej umrl). Tako je na SV BIh pred srbskimi napadi pobegnilo precej ljudi, ostale pa so tri pretežno muslimanske(bošnjaške enklave (ker treba je bilo pregnati Bošnjake, da bi se naredil prostor za prebivalce druge narodnosti) in sicer Žepa, Goražde in Srebenica. Leta 1993 je OZN razglasila protektorat modrih čelad nad temi enklavami. Samo vojska OZN, ki je bila tja poslana, ravno ni posebej varovala prebivalstva. Ko so tja prišli srbski odredi s tanki, so modre čelade pretežno z osebno oborožitvijo zelo hitro odnehale. No, Srebernico so varovale modre čelade, ki jih je za ta namen dala Nizozemska. V juliju so prišli pred Srebernico srbski odredi, vodila sta jih Karadžić (politično) in Mladič (vojaško). Ta prihod je bil kar precej sneman in to se sedaj uprablja za dokazovanje vojnozločinskega namena. In se na posnetkih vidi, kako Karadžić razlaga nizozemcem, kako so oni zagotovili avtobuse da bi odpeljali ljudi, ker so itak izčrpani (enklava je bila obkoljenaI in na ta argument so modre čelade prepustile Srebernico srbskim odredom. Potem pa sledijo spet posneti govori, v katerih Mladić razlaga ženskam in otrokom, na katere avtobusu naj gredo in kako bodo vse lepo odpeljali..... In res so iz kraja odpeljali ženske in otroke, moške so pa zadržali.V slabih petih dneh je bilo pobitih - navajam trenutno ugotovljeno statistiko 8327 ljudi. Pred kakimi petimi leti so se našli posnetki (ki so v Srbiji med demokratičnim prebivalstvom povzročili velik šok in velik občutek sramote), v katerih paravojaški Škorpijoni (združba barab, ki bi za dober denar ubila še lastno mati) s kamiona usmerjajo zvezane moške, jih postavijo v vrsto, kakih pet...in jih ustrelijo v hrbet. In potem naslednjih pet in ponavadi se jim zgodi, da imajo na prikolici več ljudi in tisti, ki so še živi, gledajo, kaj se bo z njimi zgodilo čez naslednjih nekaj minut.....Meni je pri Srebernici vedno najbolj grozljivo to, koliko ljudi je sodelovalo pri tem. Za to, da v petih dneh pobijehš 8327 ljudi, to pomeni, da so jih na dan pobili več kot 1600 in če so to počeli cel dan, pomeni, da so jih na uro med 60 do 70, kar pomeni, da so v povprečju vsako minuto ubili enega. Koliko ljudi je strejalo* Koliko ljudi je vozilo kamione? Koliko ljudi je odvažalo trupla? Kam vse (ker 3.000 jih še vedno niso našli)? Koliko ljudi je kopalo jame? Koliko mehanizacije so uporabili (to se na roke ne da tako hitro narediti). Hočem reči, za tak pokol ne zadoščata samo Mladić in Karadžić. za tak pokol je bilo treba imeti ogromno delavne sile. S čim so jih plačali, da so vsi tiho? Se je kdo uprl, pa so ubili še njega?In da bo nedvoumno jasno: ta pokol ni bil posledica nekih maščevanj za kakšna druga grozodjestva, pa se je npr. vojski od besa in dolgoletnega vojskovanja zameglilo in so sami začeli deliti pravico. Ta pokol je bil narejen zaradi tega, ker so pač v enih krajih živeli ljudje "napačne" narodnosti in se jih je bilo treba "znebiti" v funkciji osvajanja teritorija. Ta pokol se je zgodil pred petnajstimi leti. To ni nekaj, kar spada v zgodovinski spomin nekaj generacij nazaj in lahko mi rečemo, da mi pa s prepiri prejšnjih generacij nimao nič. To je pokol, ki je padel v odraslo življenje naše generacije. Tistih, ki smo aktivni zdaj. In zato je naša odgovornost, da vemo, kaj se je zgodilo. Naša odgovornost, da svojim otrokom in svojihm znancem povemo, kaj se je tam zgodilo, da jih soočamo z vsemi groznimi resnicami, vključujoč tisto grozno matematiko o tem, koliko ljudi na uro so ustrelili. Če to pozabimo, ker o groznih stvareh pa ne bi razmišljali, če to pozabimo, ker to je pa "tako daleč, to so eni drugi kraji", če to pozabimo zaradi tega, ker še po ne vem koliko poskusih še kar ne znamo zmiksati biskvita in pariške kreme....skratka, če Srebernice ne znamo na izust, če je ne najdemo na karti...potem preprosto nismo zadosti dobri ljudje. Slabe stvari se ne zgodijo zaradi tega, ker so eni po naturi slabi in zlobni. Slabe stvari se zgodijo tudi zaradi tega, ker amorfna večina včaish pozabi omejevati zlo. Zlo pa nikoli ne počiva.Deset let po pokolu v Sreberenici je nizozemska vlada ocenila, da je bilo ravnanje nizozemske vojske, ki je prepustila Srebrencio srbskim paravojnim in vojnim barabam, neprimerno in neodgovorno. V znak prevzemanja objektivne odgovornosti je odstopila nizozemska vlada. Politiki, ki so odstopili zaradi objektivne odgovornosti, niso bili isti kot tisti iz leta 1995. Ampak so vsaj pokazali, da sistem časti še vedno obstaja.Letos se je komemoracije na Potočarih, kjer so pokopane prepoznane srebreniške žrtve, udeležil srbski predsednik Tadić. Nekaj takega je bilo še pred petimi leti težko pojmljivo.Toliko v razmislek.Vendelina jr.

11. jul 2010 21:03

Včeraj sem prebrala nekaj, kar mi je skoraj vrh lobanje odpihnilo zaradi pare. Namreč, ena slovenska uslužbenka, ki verjetno nikdar ni pokukala iz vate ali izza steklenih oken svoje pisarne, je dekletu, ki je bilo s 16-leti žrtev posiljevanja (ne posilstva; posiljevanj, ki so se vrstila iz dneva v dan in se je izživljalo več njih na eni) rekla nekaj, česar ne morem verjeti (dekle še vedno, po 15-ih letih, hodi k psihiatru): Pa saj od tega je že 15 let, v tem času pa ja pozabite na to....

Si lahko to zamislite???

 

Spomnim se knjige, ponovno, Slavenke Drakulić, z naslovom Kot da meni. Če bi vedela ime tiste naše vrle uslužbenke, zadolžene za pomoč žrtvam vojne, bi ji jo pribila na čelo. Samo itak ne bi pomagalo.

 In kaj je bolj groznega odtega, ko nekdo pove, da je vesel, da so njegovega svojca našli mrtvega, ker zdaj imajo vsaj nekaj njegovega - grob.

 

Vendy, hvala.

 

Mamamia

 

 

 

mamamia

11. jul 2010 21:17

Hvala, Vendelina jr., za tale zapis, za odlično razmišljanje. Upam, da ga bo prebralo čim več ljudi. Prav imaš, Srebrenice se ne da, predvsem pa ne sme pozabiti. Se pa bojim, da se pozablja, saj amorfna večina - vsaj po mojem vedenju in mojih izkušnjah - ob takih in podobnih tragedijah (ne le ob spominu nanje) najraje zamahne z roko, češ, poskrbeti moramo zase, za svoje življenje. Ali pa reče, da je pa to ali tisto res nekaj groznega, ampak kaj hočemo, vsak dan se na svetu zgodi kaj groznega - Srebrenica je za večino enako oddaljena kot na primer Irak, ali pa sradajoči in umirajoči otroci v afriških državah. Na srečo je še precej takih ki se jih grozovite izkušnje dotaknejo in se iz njih znajo tudi kaj naučiti. 5rusa

11. jul 2010 21:51

Bojim se, da se tisti, ki bi se morali česa naučiti, le-tega ne bodo; letos mineva 55 let od konca druge svetovne vojne, masovne kalvarije in masakrov vsepovsod po obli. Po vojni so rekli: česa takega ne smemo več dopustiti, to se ne sme ponoviti. 45 let po tem se je zgodila balkanska vojna, vse ostale pokole iz takih in onakih razlogov na tem mestu izpuščam iz omembe.

Moje mnenje je, da se človeška rasa preprosto noče ničesar naučiti iz svoje zgodovine, da kar naprej iz istih razlogov ponavlja iste napake, samo z drugačnimi sredstvi. V spremembe jo prisilijo le kataklizme, pa še to le za omejeno časovno obdobje ...

Res, Vendy, hvala za prispevek, ki bi ga moral prebrati vsak civiliziran človek; vendar je tudi to brez haska, če ga le prebere in se ničesar ne nauči.

Drejček

11. jul 2010 23:44

Sori Drejček, ti pa ne verjamem glih. Kakšna je razlika med nekom, ki ne mara pripadnika drugačne veroizpovedi, narodnosti, barve kože..whatever.. in nekom, ki ne mara prepočasnih upokojencev v vrsti pred seboj? Človeška rasa, človeška rasa, človeška rasa..ja, seveda, to so tisti drugi, kajne? japaja

12. jul 2010 0:23

Pa dejte prosim naslov teme popravit iz Srebernice v Srebrenico. Ne zaradi mene, zaradi pietete! japaja

12. jul 2010 7:36

Lepo, hvala lepa. Zdaj bi pa prosila še Vendelino jr., da popravi napake. japaja Sporočilo je spremenil(a) japaja dne 12. 2010 07:39

12. jul 2010 8:38

Ti nikoli ne boš razumela, kdaj je zadosti. Za plot v glavi ni zdravila Sicer se pa, vračajoč se na temo, v upanju, da ji bo v nadaljevanju prizanešeno s smetenjem: Gre za to, da bi ljudje o teh temah premalo razmišljamo zaradi tega, ker živimo v čudni iluziji, da "nam se pa kaj takega ne bi moglo zgoditi". Da se pokoli dogajajo drugim. Pokola v Ruandi nismo dobro razumeli (zgodil se je slabi dve leti pred Srebrenico), Logika počasnega iztrebljanja v Darfurju je nekaj, kar se v Evropi verjetno težje zgodi. Sunitsko-šiitski spor je večkrat v medijih in morda to vsaj malo bolje razumemo, če nič drugega, vsaj vemo, da obstaja.... Ampak, dajte no, ne mislite, da slepo in za vsakim samooklicanim odrešenikom ekstatično sledenje - da tega pa pri nas ni. Pa jasno, da je. Za nasilje in za zlobo en sam ni dovolj. Vedno mora imeti tiste, ki mu sledijo. In to ne kar takoj, ampak s počasnim in vztrajnim zalivanjem nezadovoljstva ljudi na eni strani in s sporočili, da je "čas, da stvari rešujemo po svoji postavi, pa magari nad zakonom, ker ga ni čez voljo ljudstva, pa tudi če ni ta volja nikjer napisana oziroma ta volja ljudstva sesuva tisto manjšino, ki itak moti ljudstvo...". Take zametke pa najdemo povsod. In jih je treba ustaviti s svojo voljo in držo, preden se razplamtijo. Nobena geografska sredina ni pred takimi tlečimi konflikti absolutno varna, nobena ustavna ureditev tega sama po sebi ne preprečuje popolnoma. Brez ljudi, ki bi s svojo držo in zgledom dnevno manifestirali, da hočejo živeti v sožitju in miru, če se pa ravno ne strinjamo, si pa vsaj ne nagajamo ves čas...ni nič. Nazaj na Srebrenico: Srebrenica se je zgodila julija 1995, ampak začela se je mnogo prej. Je za resno zgodovinsko diskusijo ali se je začela npr. leta 1987, ko so se začeli Miloševićeve čistke v takratni srbski ZK (od koder je potem nadaljeval svoj pohod) ali pa morda že prej. Tko je shvatio, shvatio je. Vendelina jr.

12. jul 2010 8:48

Malo se strinjam tudi z japaja - ampak bistveno je sporočilo zapisa in o tem moramo razmišljati.

rrr

12. jul 2010 8:57

Se strinjam, da je potrebno razmišljati o bistvu, strinjam pa se tudi, da če že obujamo spomin na neko tako grozoto in druge poučujemo o tem, lahko vsaj ime pravilno zapišemo. Iz spoštovanja do prizadetih.

Enkratna tipkarska napaka je eno, da pa se v celotnem tekstu ime niti enkrat ne pojavi pravilno, to pa govori ali o neznaju avtorja ali o njegovem nespoštovanju.

Issi

12. jul 2010 9:32

Po mojem je Vendy hitro tipkala in sigurna sem, da ni blo namerno, ampak vseeno, naj popravi, bi blo prav. Se je res tolko krat zmotla pri imenu,da... Tudi sama sem gledala prispevek na Tedniku in moram rečt, da sem ga težko pogledala do konca. Hude so te stvari. Res me je stisnilo, ko sem gledala. V vsakdanjem življenju človek, ki živi tukaj, ki tega ni občutil, pozabi, da se je nekje nekomu to dogajalo, a prav je, da se ne pozabi kaj so prestali, kako jih je zaznamovalo za celo življenje. Vsa čast in spoštovanje tem, ki so ostali, preživeli grozote, da zmorejo naprej. Katarina K http://katarinaktorteprisalmoneli.blogspot.com/ http://katarinak.moj-album.com/