"bonton"...?

Prijetna izkušnja: z mojim kajpavemvkateremkolenu nečakom sva zletela v Merkator na Brodu v LJ (meni po cigarete, njemu po bonbončke...pa pustmo zasvojenosti!).. Parking relativno poln. Parkirava. Na "normalnem" parkingu. Takrat pripelje otmen avto z otmenim upravljalcem. Parkira na prostoru za invalide (kar je praviloma najbližje vhodu). Moj nečak v nevemkateremkolenu to opazi. In reče (meni): "...., lej ga, ta je pa parkiral na prostoru za invalide, a ne vidi oznake?" Rečem: "Pojdi tja in se zmeni z njim, meni in tebi so te stvari jasne, kajneda?" Moj nečak v nevemkateremkolenu je imel 6 let. Torej otrok gre tja, gospoda seznani s svojim opažanjem in kritiko in..gospodu VSA ČAST!! Odklene avto, sede za volan, premakne avto na normalen parking, stopi ven, reče mojemu nečaku v nevemvečkateremkolenu: "Imaš prav, res nisem parkiral tako, kot se spodobi..." Bila sem deležna kave, moj nečak v nevemkaterem kolenu pa lučke.. Tko da...meni so tuje napake dobrodošle..in beseda ni konj japaja

Okol parkinga imam pa tudi jaz eno zgodbo. Seveda City park Ljubljana, sobota dopoldan. Ura takšna, da so parkingi v pritličju zasedeni, razen za invalide, v etažah parkingov kolikor hočeš. Se pripeljem z liftom v pritličje, izstopim, v tistem se nasproti pripelje srebrn mercedez, sej drugače ne gledam kakšne nalepke imajo ljudje na avtomobilih, ko zapeljejo na prostor za invalide, ampak takrat je moje oko takoj zaznalo, da razen vinjete človek nima ničesar. Malo postojim pred liftom in ne morem verjeti svojim očem, kako hladno je zapeljal na prostor za invalide. Mi ni dalo, da ne bi počakala, ker me je res zanimalo, kdo bo izstopil iz avta. Uglajena gospod in gospa srednjih let, ni govora o kakšni invalidnosti, njegove roke so bile še posebej spretne, saj jo je takoj prijel za rit. Itak , da nisem mogla bit tiho in sem vprašala, če se mu zdi to parkiranje primerno, pa sem dobila odgovor: Kdo pa jim je kriv, da so takšni (invalidi namreč)? O mojem bontonu takrat seveda ne duha ne sluha in sem mu samo zabrusila: Vse je relativno, pazi se, da ne boš naslednji TI! No, človek je vsaj hitro skužil in se vsedel v avto. Saj pomoje ni preparkiral, ampak se kar odpeljal drugam

vida70

Za tovrstne in podobne kljukce imajo na Avtomobilističnem forumu posebno zabavno rubriko Parkirani butci (tema je namenjena samo slikam, komentarji na slike se objavljajo v sosednji temi). (priporočam zlasti za primere, kadar iz avta izstopi voznik tipa "široke rame, nizko čelo" in ocenimo, da bi se utegnilo komentiranje na kraju samem slabo končati, hihi). lp, proxima

Ja, šel sem krepko way off line. Namenoma sem šel čez vse meje dobrega okusa, s 100% zavestjo, ker na žalost nekateri t.i. družbeno-sprejemljivega jezika ne razumejo. Zahtevaš Reko, da dobiš Savudrijo, je rekel moj pokojni profesor zgodovine. In nimam nobenega Boga, h kateremu bi molil, ker sem ateist. In ja, ljudje do mene so v večini primerov taki, kot sem jaz do njih, zaradi tega ker upam priznati svoje napake in jih odpraviti, in če hočem, znam videti v vsakem človeku nekaj pozitivnega. Če pa slučajno iščeš t.i. krščansko usmiljenost, je pri meni ne boš našla; moj moto je klin s klinom in vedno z obrestmi. V plus in v minus.

Ker mi dvigne pritisk jamranje in stokanje takih in onakih, ki raje pluvajo po drugih, namesto da bi najprej  spucali pred lastnim pragom - primerov je bilo dosti nanizanih in jih ne bom ponavljal.

Ne razumi, da ne spoštujem starejših od sebe, svojemu sosedu, ki je sam in že blizu 90-ih, zelo rad priskočim na pomoč, tudi če me sam ne prosi zanjo. Ampak ena pravila v družbi morajo biti, in po moji logiki se morajo vzdrževani včasih umakniti tistim, ki jih vzdržujemo z minimalno 15% svoje plače. Kot se bomo morali mi nekoč umakniti, če bo situacija takrat še vzdržna. Če hočemo solidarnost, je potreben enak (količinsko in vrednostno, ne materialno) prispevek z obeh koncev.

Drejček

Ma, pravzaprav, drejček ima kar prav. Evo, malo prej: grem na bankomat dvignit nekaj denarja ( bila štipendija ), pred bankomatom starčki. OK, si mislim slučajno. Grem v špar, nekaj nabavit, tam več blagajn dela, vsepovsod vrsta, spet eni starčki se rinejo. Pa koji jim je.............., a niso mogli počakat, da študenti opravimo nakupe, učit se moramo, hiter bo konc leta in kakšna kontrolka..............

 

ežoj

Dobr Ežoj, razumem, da ti, ki si še študent, na vse tole mal drugač gledaš.. Ja z pa poznam upokojence, ki zadnji teden pred pokojnino stradajo in valjda potem na plačilni dan navalijo. Pa kaj tukej ni jasno? japaja

Dovolite mi eno iskrico:

Najlažje je druge opravljati in sebe ščititi!

Drejček in Ežoj sta faci

Za dober izgled imejte usta do ušes

Hehe, Proxima, na tiste z nizkim čelom jaz še posebej in posamič opozarjam svoje nečake v nevemkaterem kolenu, od daleč jim pokažem navpične gube, tisto "nizko čelo", malce pogrbljen vrat... in rečem "Od takih pa tace stran!".. (nikoli ni prezgodaj za psihoanalizo press).. Prav tako pretirana prijaznost (osladnost) v mojem dušebrižniškem krogu ni dobrodošla. Se držimo načela: "Poslušaj in glej, a bolj verjemi tistemu, kar ljudje delajo, kot tistemu, kar govorijo..." japaja

No tole je pa zanimivo verjetno vsi včasih rabimo spustiti malo pare, ko nam pritisk dvigne. Po mojem mnenju je pomanjkanje empatije temelj nestrpnosti, posploševanje pa njeno lepilo. Tudi sama sem na takšnem delavnem mestu, da se vsakodnevno srečujem z množico ljudi. Tako da takšnih in drugačnih pripetljajev ne manjka. Moram pa priznati, da me je v začetku presenetilo, zdaj pa mi je že kar malo zabavno, ko odrasel ali pa starejši posameznik pride do tebe in te brez pozdrava, brez besede gleda kot čuk. Potem pa se en čas gledava. Sledi moj drugi ali tretji "dober dan" in potem "želite". Kar jih ponavadi malo zmede. Pustimo to, da za nekatere sem tam samo zato, da izlivajo svoje frustracije. Ker vodim skupine po razstavah, znajo biti večje skupine svojevrsten izziv. Kar nekaj časa se mi je dogajalo "joooj, spet ti srednješolci, ki so jih prisilili, da pridejo in bodo spet brezobrazno klepetali, zvonili bodo mobiteli, nikogar ne bo nič zanimalo!" Rezultat je bil vzporedno sorazmeren z mojim odnosom. H krati pa so mi dvignile pritisk babice s tretje univerze, ki zamujajo na vodstvo, ker si imajo toliko za povedati, preden vstopijo v galerijo, ki so prepričane, da zato ker so že pol stoletja na svetu ne rabijo upoštevati nikogar in nič. Jah je že tako, da se več muh ujame na med kot na kis. In ko se je spremenilo moje pričakovanje do ljudi, predvsem pa moj pristop, mi je postalo delo veselje in svojevrstno zadovoljstvo. Ni je večje nagrade, kot če pritegneš človeka, ki ga ob prihodu niti najmanj ne zanima to kar misli, da boš povedal. Veliko vlogo so pri tem odigrali moji nadrejeni in moji mentorji, ki so znali svetovati in mi posredovali prava znanja. Z bontonom je pa tako, da so tisti, ki ga na veliko na ustih nosijo zgrešili njegovo bistvo. Spoštovanje se ne podari, ampak se ga zasluži. Strpnosti pa nam manjka vsem, z mano na čelu. Pa še ena pozitivna: Kulinariko spremljam že vrsto let, predvsem sem zbirala in preizkušala recepte. Pred kratkim pa sem se tudi registrirala kot uporabnik in sedaj sodelujem tudi pri debatah. Za registracijo sem se odločila, ker se mi zdi kulturni dialog veliko bolj na nivoju, kot ga srečujem na drugih forumih. In vsakič se z veseljem vračam sem. OleaSativa

No, tole s parkiranjem za invalide tudi mene vsakič pogreje. Kar je še posebej zanimivo (bi se splačalo narediti kakšno raziskavo), da v večini na taka mesta parkirajo avtomobili višjecenovnega razreda. Morda je tu prisoten kak občutek superiornosti ... Za vse, ki parkirajo na mestu za invalide imam samo en komentar in to je, da so pač invalidi v glavi. Ne vem zakaj ne pridejo policisti eno soboto v City Park in malo zaslužijo. To bi bil dober biznis in še donosen. Mogoče bi se pa katerega prijelo. Glede bontona pa takole: Tu ne gre posploševati ljudi na staro in mlado, ampak na vzgojene in nevzgojene. Sem tudi že videla starejšega možakarja kako nonšalantno vrže plastenko iz avta (še ena taka zadeva, kjer dobim pike). Gigi_84 Sporočilo je spremenil(a) Gigi_84 dne 31. 2010 11:26