Nepozaben dopust

18. maj 2010 12:23

Koliko sta pa otroka stara?

Mi tudi letujemo vedno na istem mestu, spletom okoliščin, pa smo potem sklenili del dopusta preživeti z otrokoma n potovanju, del pa tam kot vedno.

Med letom smo na krajših izletih spoznavali Slovenijo in jo vso prečesali, nismo pa ravno tipi za toplice ali kampiranje.

Ko sta bila v osnovni šoli, smo spoznali nekaj evropskih prestolnic, a vedno smo šli sami, v lastni režiji, za nosom pač.

Ko sta bila stara 13 in 16 let, pa smo se podali v Burmo, z nahrbtniki in seveda v lastni režiji (prej malo na Tajsko) in to jima je bila izkušnja, ki jo še danes, ko sta odrasla, pomnita kot eno najlepših doživetij. Seveda se spomnita tudi, kako smo se vsi povprek sprli z očetom na letališču, ker je nekaj trmaril po svoje, čeprav sva bila oba že takrat izkušena popotnika. Tudi taki prepiri, ki se jim zdaj smejimo, so dragoceni spomini, tako kot tisti od lani, ko smo bili na Kubi pa se skoraj izgubili in v temi z rent a carom  tavali po enem ogromnem  mestu in nič našli, kar smo iskali ....

 

Otroci niso nikdar premajhni za na pot, gre le za to, koliko smo previdni in koliko hočemo zadeve zapletati. Z nami je bila na Tajskem pet letna deklica, v klateški varianti, ne v agencijski, pa dve deset letnici, in izkušnje, ki si jih otrci tako naberejo, so neprecenljive.

Tako da, blažkaa, če začnete z Egiptom in bo to za vse nekaj novega,  ste na dobri poti. Boš videla, potem te bo vsako leto vleklo še kam drugam.

 

Uživajte, kjer koli že boste. Mamaia

mamamia

18. maj 2010 13:05

Naj te potolažim. V skupini, ki je šla na safari je bilo kar nekaj otrok od starosti 7 let naprej in so neznansko uživali. LP VALENTINA2

18. maj 2010 13:53

Darling, kidsa sta 9 in 10. Vendelina jr.

18. maj 2010 15:05

joj, ja, sem šele zdaj videla ... malo sem površno začela brati. Eh, pride tako leto.

mamamia

 

mamamia

18. maj 2010 16:05

Najprej bom malo zasmetila: Kadarkoli vidim naslove forumov kot je tale, se spomnim ene oddaje s podobnim naslovom kot tale: Disaster weddings. Neveste so imele vsako minuto in vsak najmanjši detajl zrežiran, vse, ampak čisto vse je šlo pa "narobe". Prihrumel je orkan, hotel ni bil v redu, torta ni prispela, oder se je podrl, obleka raztrgala, platnena streha razparala, priče niso prispele...Ojoj!

Nekaj let in otrok kasneje, sta se oba, ženin in nevesta smejala: Njuna poroka je bila dejansko vsem nepozabna.

Šalo na stran: Otroci so, po mojih izkušnjah, na dopustih in izletih čisto kul, če sta starša tudi doma razumna. Ne glede na to, kaj delaš na dopustu, je vsak zase nepozaben. Moram reči, da so za nas najbolj nepozabni tisti, na katerih se je počelo zadeve, ki se sicer ne bi smele: riniti preblizu bruhajočega vulkana, laziti v dimno bombo sredi Jeruzalema in ignorirati znak: Nago tuširanje strogo prepovedano!

 

Hočem reči, vi sami si boste naredili počitnice nepozabne, kje bo to, je nerelevantno.

 

Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 18. 2010 16:06

18. maj 2010 16:53

MancaS je napisal/a:

blažkaa, samo en nasvet glede Grčije - nikar z ladjo. Jaz sem šla z ladjo na Krf in ne bi ponovila te izkušnje. 24-urna plovba, vročina, dolgčas, nimaš se kam dat, nimaš kaj počet. Ja, saj imajo gor en bazenček - če te ne moti, da si ga deliš s sedmimi tipi, ki si podajajo viski ...................................................................................................................... ....................................................................................................................... MancaS

Evo to je to: nikar z ladjo. Ena moja soseda je povedala, da je od vsega dopusta najboljše bilo vožnja z ladjo Trst - Patras in nazaj. Letos sem se vozil tri dni z ladja in niti minute mi ni bil dolgčas, kljub deževnem enem dopoldnevu, pa na ladji ni bilo nobenega bazena. Priznati pa moram, da sem se rahlo bal in pripravil nekaj za branje. Prebral pa nič, sploh knjige odprl nisem. Taka potovanja so zanimiva ravno zaradi srečanja z ljudmi od vsepovsod ( ki se začnejo, od kod ste?, iz Slovenije, a veste kje je ? ).

Če sem prav razumel my dear lady frend, ti je povedala: fensi počitnice si narediš sama in to je v glavi, nima ( skoraj ) nič z denarjem, destinacijo.........

Poskusil sem vse variante dopusta: kamp ( kaj češ boljše ), hotel z vplačanim polnim penzionom ( odlično ), sindikalni dom ( zajtrk, praženje na soncu, kosilo, popoldanska " fjaka " + popoldansko praženje na solncu + večerni sprehod ob obali ) imenitno, namesto mirovanja na enem mestu: potovanje, odlično v vseh variantah se da uživat in najti dobre stvari.

Torej blažkaa, edini nasvet s moje strani: pojdi kamor češ in imej se fajn.

ežoj

18. maj 2010 21:17

ežoj je napisal/a:

MancaS je napisal/a: blažkaa, samo en nasvet glede Grčije - nikar z ladjo. Jaz sem šla z ladjo na Krf in ne bi ponovila te izkušnje. 24-urna plovba, vročina, dolgčas, nimaš se kam dat, nimaš kaj počet. Ja, saj imajo gor en bazenček - če te ne moti, da si ga deliš s sedmimi tipi, ki si podajajo viski ...................................................................................................................... ....................................................................................................................... MancaS Evo to je to: nikar z ladjo. Ena moja soseda je povedala, da je od vsega dopusta najboljše bilo vožnja z ladjo Trst - Patras in nazaj. Letos sem se vozil tri dni z ladja in niti minute mi ni bil dolgčas, kljub deževnem enem dopoldnevu, pa na ladji ni bilo nobenega bazena. Priznati pa moram, da sem se rahlo bal in pripravil nekaj za branje. Prebral pa nič, sploh knjige odprl nisem. Taka potovanja so zanimiva ravno zaradi srečanja z ljudmi od vsepovsod ( ki se začnejo, od kod ste?, iz Slovenije, a veste kje je ? ). ežoj

Za primer, če se boste, blaažka, vseeno odločili za plovbo z ladjo, bom še jaz dodala svoje izkušnje. Vidim, da bi bila z Ežojem "taprava" za skupaj - tudi jaz in vsa moja družina uživamo "javnih" prevozih. Leta 2006 smo se odpravili na 36-urno plovbo iz Benetk do Patrasa in moram reči, da se niti minute nisem dolgočasila. Otroka sta bila takrat stara 10 in 8 let, zanimivo in razburljivo nam je bilo že rezervirati karte za ladjo, pa pripravljati že prtljago za 6 tedensko potikanje po Peloponezu in predvsem tisto prtljago, ki jo vzameš na ladijski krov. Tule bom dodala samo opozorilo: vkrcavanje in parkiranje v trajekt poteka zelo hitro in avtomobile ladijski mojstri stlačijo v "garažo" tesno kot sardinice, zato je potrebno imeti vso robo, ki jo nameravaš vzeti s sabo na krov lahko dostopno (v kabini avta), ker odpiranje prtljažnikov zaradi tesnega parkiranja praktično skoraj ni mogoče. No, potem sledi čudenja polno ("oooo, kakoooo ogromna je ta ladjaaaa") vzpenjanje na palubo, kjer si družina poskuša najti čimboljši prostorček za spanje in bivanje tistih 36 ur, potem pa greeeemo! Povem ti lahko, da smo uživali v razgledu na Benetke iz visoke palube, pa v pogledu na odprto Jadransko morje, Jabuko in Palagružo v jutranjem svitu in oh in sploh. Otroka sta imela ogromno "dela" z raziskovanjem vseh možnih kotičkov na ladji, midva pa s kramljanjem z najrazličnejšimi zanimivimi sopotniki, s katerimi smo se srečali med potovanjem. Ker je bilo to leta 2006 in to ravno v začetku julija, ko so potekale zadnje tekme taktatnega svetovnega nogomernega prvenstva, je bila moje edina resna skrb, če bomo na ladji lahko gledali prenosa dveh četrtfinalnih tekem (ne se smejat, res me je skrbelo samo to ) ... no seveda je bila skrb odveč - spremljanje tekem v ladijskem salonu v družbi navijačev raznih narodnosti je dalo našemu potovanju piko na i! In tudi enaka pot nazaj je minila enako prijetno in kratkočasno, za sam konec smo naredili pa še nekajurni izlet po Benetkah, prepolnih turistov in se neizmerno zabavali. PS. S sabo smo imeli en manjši nahrbtnik knjig, za primer dolgčasa ... pa razen "Grških legend za otroke" in "Lonely Planeta" nismo odprli niti ene - ker dolgčasa sploh ni bilo! Skratka, mi bomo z ladjo - na palubi (seveda poleti) še kdaj potovali, ker je bila to za našo družino ena najlepših počitniških izkušenj do sedaj! [pribor] Mojca

19. maj 2010 7:09

Na ladji, če si palubni potnik, je čisto okej, ob predpostavki, da imaš dovolj tople in nepremočljive obleke s sabo, da te potem učinek vetra in vlage (o čemer sem pisala v enem druge postu) ne premrazi čez mejo dobrega okusa. Pa tudi je fino, če je morje kolikor toliko korektno mirno, da se tisti, ki je prvič na ladji, ne spozna kar takoj z valovi. Eni to slabše prenašajo. Mene pri teh plovilih predvsem motijo vecejke. Pa čisto vedno se najde kaka modelka, ki zamaši vecejko! In potem se mora človek švercati na vecejko za osebje.... Plus, če imaš ravno takrat menstruacijo, je ni lunetice, ki bi ti pomagala dan in pol v bloku Vendelina jr.

19. maj 2010 9:22

Morje in nepozabni dopust... Vse neproblematične vožnje sem pozabila, živi dolgčas.. Tisto takrat ni bilo ravno na čezoceanki, bilo je na neki barkači, davnega leta entisošdevetsto..... Tam nekje doli okrog Paklenih otokov se ga je naš barba nacukal in šel malce "počivat". Dan je bil krasen. A glej ga zlomka, klimatske spremembe so naredile svoje in tudi izkušeni barba ni predvidel obrata. Torej: enega otroka sem ulovila tik ob ograji (če se je temu lahko tako reklo), drugega sem živčno pogrešala (je bil pameten /po meni/ in ker ima hitro pamet in dobre reflekse, je takoj odšel v podpalubje), vmes sem od silnega guncanja in ker mi tisto vino tinto še niti do želodca ni prišlo, vrgla vse iz sebe. Nekajkrat. Po palubi je drselo kot strela, pogrešala sem bionično roko, hvalabogu vse skupaj ni trajalo dolgo. Utrujeni kapitan se ni imel časa niti prebuditi. Pod to isto komando smo se dan zatem zasidrali v nekem mirnem zalivčku. No, ravno zasidrali se nismo, ker se je sidro zahaklalo ("Pa sej ne bo nič, sej gremo samo do obale mal pogledat če kakšna dobra zelišča rastejo tam, otroc bojo pa mal raziskval.."), ta druge špage se pa pomočniku kapitana ni ljubilo zavezat...ma pustmo detajle.. ko je zapihalo in ko je z obale zgledalo, da nas odnaša in ko je tistih 10 otrok poskakalo v vodo, da nas ujame in ko so očetje hladnokrvno (vsa čast!)spremenili nevarno plavanje proti nekontrolirano obračajoči se ladji v žurko "Vsi za mano! Kdo bo najhitrejši?" in smo jih me mame navijaško spodbujale pri tem.... Ne bom omenila, da je bil barba tokrat še bolj utrujen in da je še bolj globoko smrčal.. Tokrat sem prav tako bruhala. Ampak šele post festum, ko je bilo vse za nami. Ni dolgo tega, kar smo obujali spomine. Naša otroka sta bila takrat prilično majhna in se danes veselo smejita ob spominih na zanimivo plovbo. Kar jima je ostalo v najlepšem spominu, je bil ta lov na ladjo. Ki se je nevarno obračala in bi jih lahko povozila. "Pa dej, mami, nehi no. Sej ni blo nč!" Ampak je blo. Smo dobili povrnjen denar. Potem smo šli pa za 1 teden na Veliko planino na relaksacijo. A o tem, kako smo bežali pred bikom, kdaj drugič japaja Sporočilo je spremenil(a) japaja dne 19. 2010 09:26

19. maj 2010 11:58

Jaz bi ti predlagala kombinacijo ogledov in kopanja. Fin primer je npr. Meteora in Jonski otoki. Mi smo vzeli trajekt iz Ancone, tako da smo na trajektu preživeli noč in se zjutraj zbudili v Grčiji. Mi smo sicer šli z avtodomom in smo zato imeli malo več komforta, prepričana pa sem, da bi za večino 10 letnikov noč preživeta na palubi (s spalko) bila nepozabno doživetje. Seveda ta predlog odpade, če vam take zadeve res ne ležijo. Če imate malo večji avto, je opcija tudi camping on board, kar pomeni, da imate ves čas vožnje dostop do avtomobila in lahko malo zalegnete (fino se obnesejo enoprostorci ali karavani, če niso preveč naloženi s prtljago se super spi v prtlažniku). Lahko greste tudi do Patre, si ogledate Atene, nato pa odpotujete naprej na kakšen otok. Druga opcija je tudi Korzika, ki je bila nam všeč zaradi kombinacije morje - hribi. Nekaj dni kopanja, nato pa nekaj dni potepanja po hribih. Ker je Korzika majhna je možna tudi kombinacija dopoldan kopanje, popoldan hribi (ali obratno). Med potjo do trajekta (Livorno) si lahko ogledate Firence ali Benetke. Če denar in čas res nista ovira, pa bi predlagala Novo Zelandijo (tja se gre sicer v času naše zime), kjer je narava res osupljiva, logistika potovanja enostavna, dežela je zelo varna. Mi smo tam plavali z jato delfinov in tudi s tjulni, česar jaz nikoli ne bom pozabila in mi še zdaj ostaja naj dogodek v življenju. Moja življenjska želja je, da bi na NZ peljala svoja otroka (ko bosta dovolj stara).