član od 20066302 sporočil
Hola, evo mene.
se opravičujem, za pozno javljanje, prišel danes na Brnik, okrog štirih ( popoldan ), po formalnostih ( pozneje ), kosilo, pogovor z mojimi, potovanje v našo vas ( muce žive in zdrave, zahvaljujoč moji ex, hvala za vprašanje ).
V Santiagu me pobere taksi kollectivo za letališče prvega, ob devetih, pol smo pobrali še nekaj potnikov in na letališče, prispemo ob 11-ih. Letališče vse pod šotorih, letališko poslopje od zunaj niti ni videti poškodovano, od znotraj so se podrle plošče prvega nadstropja ( so padle dol ), tega sicer nisem videl, povedal mi je en irski novinar, ki je to videl. En del poslopja, kolikor sem videl, za polete Iberije ( španska letalska družba ) in TAM-a, brazilska letalska družba so uporabljali, vendar jim ne delajo tehtnice ( mal je hecno, ko ti prtljago tehtajo na navadni tehtnici, potem to ročno vpišejo v računalnik ), ne delajo monitorji, ne dela ozvočenje. Vsaj nekaj v redu, dajo mi " boarding pass, za vse polete ( Sao Paulo in Pariz, kar zna prav priti v časovni stiski, pa tudi za prtljago mi ni treba mislit, do Brnika ). Končno se vkrcali na letalo za Sao Paulo, in po štirih urah prispemo, tam pa takoj iskanje terminala za Pariz. Vsa sreča, da lokalne muhere niso zvedle ( potujem inkognito ) za moj prihod, drugač bi bil dren. Vkrcam se tudi na letalo za Pariz. Polet ( oba, in tisti čez Ande in za Pariz ) normalna, postrežena hrana v okviru normale za hrano na letalih, fate niso videti sestradane, na poletu čez atlantik, za Pariz, strežejo tudi mujoti ( opažam, da jih je čezdalje več, včasih ni bilo nobenega ), mene tudi streže eden, poleg obroka, seveda vino tinto, dobim dva lepa kozarca. Drugač, na poletu do Pariza ( 12 ur ) se otroci resnično niso jokali ves čas, dobro pa je bilo predvsem to, da se niso jokali vsi naenkrat, ampak so se menjavali. V Parizu pristanemo, ( menda ) na terminal 1, in je prava umetnost ugotoviti, kako priti na terminal 2G, odkod je polet za Brnik. Nekako mi uspe, na avtobusu, za terminal 2G prvič slišim slovensko besedo, ena manjša skupina prihaja iz Mehike ( kolikor sem razumel ( bo treba nekaj obleč, ni to Mehika, slišim )), letalo ima zamudo cca 20 minut, končno se vkrcamo in pravac domov. Fata ( od Air France ) niti ni tako sestradana, kot so ponavadi njene sodelavke. Prihod je resnično rahel toplotni šok. Prvič Pariz, cca 5 stopinj, potem Brnik 0 stopinj, po Santiagu z vso tisto vročino. Izkrcamo se na Brniko, počakamo prtljago in ugotovimo ( jaz in skupina iz Mehike ), da prtljaga ni imela te sreče z vkrcanjem na letala. Namreč, prtljage ni, in seveda vložimo zahtevek.............. bo prišla čez par dni, upamo da res.
Bodi za enkrat dovolj.
A ja, mal slovarija:
po špansko azafata = stevardesa
Po špansko azamujo = stevard ( tega sicer nisem preveril v slovariju, vendar je logično, mar ne ).
ežoj