Kaj naj naredim?!!?!!!???

Se strinjam z večino zgoraj napisanega - za začetek pomirjevala v kanto (takoj!) pa na mrzel sprehod. Če se da pogovoriti, se pogovorite. Samo zaradi praznikov se ne zadržuj - zate bodo itak pokvarjeni.

Bi pa rekla eno na tole - nimata ne denarja ne možnosti, da bi šla drugam...? Takih in podobnih izjav je polno tudi v temi o snahah in taščah. Žal mi je, a gre za izgovor (to je le moje mnenje!). Z možem sva bila odločena, da greva na svoje, in sva našla hišo, kjer sva lahko bivala brezplačno - bila je brez kuhinje, kopalnice, ogrevanja (le en prostor), tople vode, kanalizacije. Vse sva naredila sama in jo v nekaj mesecih naredila prav prijetno. Do takrat sva kuhala pač na taborniški gorilnik in pozimi obedovala v bundah. In po pravici povem, da sva se imela super. Naučiš se skromnosti, potrpežljivosti, ceniš preprostost. Mislim, da so bila tista tri leta za najin zakon izjemno dragocena. Da o družinskih odnosih ne govorim.

Če je prehudo, res prehudo, če zaradi tega trpi vaš partnerski odnos, vaši otroci - stisnite zobe in pojdite na svoje. Vredno je.

tulka

Ja sta pač udarila najbolj komot varianto in se vselila na lepo postlano k staršem. In zdaj ta komot pač plačujeta. Saj so že od nekdaj vedeli, da stari in mladi niso za skupaj, od tistega, ki se od drugod priseli v familijo, pa tako ali tako vsi pričakujejo, da se on prilagodi (koliko upravičeno in koliko ne, presodi sama). Samostojnost ima svojo ceno, ampak verjemi, da se splača. Sploh ni res, da nimata možnosti oditi. Vsak, ki ni nepokreten, jo ima. Oglasnik v roke pa raziščita možnosti, ki so na voljo, od najemniških sob in stanovanj dalje. A da je to drago? Seveda je, ampak samo v Ljubljani živi zanesljivo nekaj deset tisoč ljudi, ki to plačujejo. Ti govoriš o tem, da nimaš možnosti, da bi šla na svoje - na drugi strani pa imaš ljudi, ki nimajo možnosti, da bi se po liniji najmanjšega odpora vselili k staršem. Torej najprej temeljito razmisli, kaj hočeš, potem pa ukrepaj. Vem, o čem govorim, ker imam za seboj 10 let podnajemništva in lahko rečem, da sem se v teh letih utrdila v marsičem - predvsem sem se pa naučila ceniti marsikaj, česar prej nisem. Tudi ti se boš. S tabletami pa ga nikar ne biksaj, te so za resne stvari, ne pa za vsak družinski cirkus. Lep pozdrav, Sonja

limnol. Ognjič

Hvala za vsaj malo vzpodbude, Vendelina tvoja me je najbolj presenetila. Upam da se bo on malo pomiril in razmislil, da tudi on ni naredil vsega pravilno in je malo preveč burno odreagiral na moje vprašanje. Kar se pa tiče čiščenja, čistim vse, še velikokrat nečakovo sobo - ker njegova mama nima časa za to ozirona se ji ne da, ker je ta umazanija tu zgoraj ne moti! Mene pa moti, čistim tudi kopalnico, ne samo tu gori, velikokrat počistim tudi spodaj, ampak to pač naredim, ker se čutim dolžno da nekaj prispevam k temu gospodinjstvu. Da ne omenjam da kuham vsak drugi teden za 8 ljudi, velikokrat po dva menija, ker so nekateri pač preveč izbirčni! No po mnenju limanol pa je pač to vse cena , ki jo moram plačevati, ker sem se tako na easy podtaknila svojim staršem v hišo! Če bi bilo to vse tako, bi imela res mansardo za sebe, ampak živim praktično na 12kvdratih, pa souporaba kopalnice - to pa je res veliki luksuz!!!!! Da še ne omenjam, da grem 3 ali večkrat na mesec v trgovino in zapravim tudi do 100€ za en nakup - za celo družino!!!!!! Pač za položnice ne dam, pa je to moj prispevek. Medtek ko bratova družina prispeva 50€ na mesec in to je to. Če je treba iti v trgovino, prinesejo samo tisto najnujnejše kar rabijo za sebe. Tako, da ne mi govorit da sem se jaz podtaknila staršem v hišo, prosim!!!! Pa saj je vseeno, najbrž bo zelo kmalu prišel čas, ko jo bom tudi zapustila. Zaenkrat pa še službe nimam in z 150€ na mesec, ki jih dobim, res nevem kako naj plačam najemnino za stanovanje. Bom že preživela, če pa ne bo boljše, pa pač spakiram - nevem kdo ima od koga več koristi, kdo bo na slabšem!!! Skratka, hvala vsem, malo je pa le pomagalo! Upam da bo jutrišnji dan kaj boljši :)) zana25

Spori med brati in sestrami nimajo takšnih posledic, kot če bi se tako sprla z njegovo ženo, saj kri ni voda. Svojemu hitro oprostiš in tudi kamalu ne veš povedati, zakaj sta se sploh sprla. Sta še mlada in to se dogaja. Ko pa bosta malo starejša in staršev ne bo več, bosta imela drug drugega in bosta na te "malenkostne" spore pozabila. Tudi otroci tvojega brata so TVOJI nečaki, s katerimi boste verjetno imeli tesne stike. Tako da ja, seveda je neprijetno, če se kaj takega dogodi, ampak tudi zaradi staršev, ki zelo trpijo, če vidijo, da se njihvi otroci sprejo, je mogoče modro, da se poskušata z bratom sama vsesti in se pogovoriti kot BRAT IN SESTRA, kar bosta za vedno, ne glede na dogodke v življenju, ostala in si bila v oporo. In če sta edina otroka v družini, bo tvoj brat ednini stric tvojim otrokom in bo prav tako, kot ti sedaj, spregledal mladostne napakice tvojim otrokom. Tako poizkušaj razmišljati, da te jeza ne potegne v samo negativno razmišljanje. zoja

zana, če zmoreš pri 150 € plače trikrat na mesec v štacuno po nakup za 100 € za celo družino, potem si se več kot sposobna postaviti na lastne noge. Pogum torej, pa nič zamere kuhat - s starši in brati se začneš res dobro razumet, ko ne živiš več z njimi. Tako je življenje, in to je ravno tisto vznemirljivo pri vsej stvari! Samo korajžno naprej, novo leto je dobra priložnost za nove načrte. Sonja

Ljudje z nami ravnajo tako, kot jih naučimo in jim dovolimo. Po tvojem postu sodeč se smiliš sama sebi in misliš, da ti je storjena največja krivica. Verjamem, da ti je hudo, mislim pa, da tvoj problem v resnici ni tako hud, kot se ti v tem trenutku zdi. In takoj, ko boš stvari začela jemati manj osebno, manj k srcu, ti bo veliko lažje. Točno sama veš, da maš samo dve rešitvi: ostati doma in potrpeti (ali se spremeniti, da te zadeve enostavno ne tangirajo več) ali pa iti na svoje. Ne eno ne drugo ni mission imposible. Včasih želimo iti po liniji manjšega odpora, a si delamo levljo uslugo s tem; v taki situaciji, kot si, ti je verjetno bolj težko, kot če bi malo stisnila in šla na svoje. Vem, da misliš da te ne razumem, vendar te. Jaz sem se pri 19-tih odselila in mi je bilo včasih zelo zelo težko, a sem veliko bolj srečna, kot sem bila doma. In kar naenkrat nisem več črna ovca, ampak se imamo radi. Doma sem bila izpušni ventil za vse, ker sem jim to dovolila. Imela sem tudi živčni zlom, žolčne kamne in še marsikatere zdravstvene težave neprimerne mojim letom. Pa verjemi, da sem jaz imela veeeliko večje težave doma, kot jih imaš ti. In popolnoma se strinjam z limnol: če zmoreš pri 150 € na mesec v štacuno po nakup za 100 € za celo družino, potem si se več kot sposobna postaviti na lastne noge. Mislim, da ti manjka le pogum. Če se pa odločiš, da boš doma ostala, boš tudi ti mogla marsikaj spremeniti. Res je, da ljudi ne moreš spreminjati, vendar se lahko sama spremeniš in takrat tudi okolica reagira na spremembo v tebi. Oprosti, če sem nerazumljiva, slovenščina ni moj prvi jezik (jap, preselila sem se daaaleč, ziher je ziher :p), upam, da si dojela kaj hočem povedati. Želim ti veliko moči in poguma, predvsem pa mirne in tople praznike! manevem Sporočilo je spremenil(a) manevem dne 17.dec 2009 22:14

Manevem, za tvojo slovenščino!

 

AVtorici vprašanja pa: nekdo je že napisal: nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Pojutrišnjem več ne boš vedela, čemu si se jezila.

Atina

Manevem, res je, kar je napisala Atina. Bravo, si lahko za zgled marsikomu, ki je tu rojen....pa ne samo rojen. (saj vem, da je smetim, ampak, je vredo in potrebno).

matilda je napisal/a:

drejcek je napisal/a: < Edina rešitev je bila, da sem se odselil, in začel z nule, brez centralne, brez izolacije, razen res najbolj osnovnih stvari [prismojeno]Drejček Ja, to je fajn rešitev. Kaj bolj pametnega se bomo tu na kulinariki težko spomnili, žal... matilda

Točno. To je najboljša rešitev.Boste meli ljubi mir.To pa največ velja. Katarina K http://katarinak.moj-album.com/