Surova hrana

17. sep 2003 7:40

Pozdravljeni, Trenutno sem na postu. Da si dvignem moralo ter prepričam gurmana (to sem jaz) v svoj prav, prebiram literaturo na to tematiko. In kaj sem ugotovila? NEHOTE sem vam »zamolčala« drobno (65 str.), a izredno izčrpno knjigo z naslovom: Post ob sokovih, dr. Paavo O. AIROLA. V njej najdete VSE, kar potrebujete za post, katerega lahko, ob natančnem upoštevanju vseh navodil, izvajate sami. Nadaljnja podvprašanja so, KO preberete to knjigo, nepotrebna. Če je ni v vaših knjižnicah, se dogovorite za medknjižno izposojo. SONJA: tudi zadeva, o kateri sva govorili po telefonu, je notri podrobno opisana. Iz knjige sem izbrala 4 stavke, ki se mi zdijo za vso stvar ključni: 1. O koristnosti posta: »…Zato je postenje s pomočjo sokov posebno pomembno za regeneriranje in pomlajevanje vašega organizma. Postenje s sokovi pomaga uničiti in odstraniti stare, odmrle celice in revitalizirati aktivne ter pospešuje izgradnjo novih vitalni celic.« (str.30) 2. Opozorilo na prehrano PO postu oz. STALNI, spremenjeni način prehranjevanja: »Večino odličnih rezultatov, doseženih v času stradanja, boste v zelo kratkem času izničili, če boste nadaljevali prehrano, ki je pripeljala do nezaželenega obolenja, v prvi vrsti obolenja, ki ga postenje tako uspešno blaži.« (str. 57) ter »Najmanj 75% hrane, ki jo zaužijemo, bi morali pojesti v naravnem, surovem stanju.« (str. 58) ROBERT: oprosti, tvoje vprašanje sem med obilico listov (pa še dopusti so bili) spregledala. Imam sokovnik Molinex AV6, cena cca 20.000 SIT, izmet je še dokaj vlažen, toda za post ta sokovnik vsekakor zadošča. Morda še dobrosrčen nasvet (tudi če niste na postu): Sokove in čaje PIJTE (to, da morajo biti sveži – se ve, sicer se zmanjša oz. celo izgubi vsa hranljiva vrednost) PO POŽIRKIH, ne zalijte svojih želodčkov. Upoštevajte, da je v času posta sok vaš obrok in tako kot običajnega obroka ne pojeste z enim grižljajem, tako tudi vsebine kozarca soka »ne smete« popiti »na ex«. Odločitev post da ali ne sprejmite, KO boste prebrali knjigo. Komentirajte PO svoji izkušnji iz nje. Tako, svoje "internetno poslanstvo" (ha,ha) sem zaključila. Za najboljšimi željami, lahka in energije polna (zaradi posta) LIPA

17. sep 2003 8:25

Draga September, moji predhodnici sta že povedali, kar je treba povedati. Da na kratko ponovim. Ne vem, da sem bila kdaj "ne fer" do gospoda Hermana. Obratno. On je tisti, ki vedno in povsod "soli" pamet. Ne samo pri tej temi, pač pa tudi pri vseh ostalih. Ta stran je namenjena jedcem takim in drugačnim. Ne zdi se mi pa vredu, da če nekdo vpraša, kako se naredi okusen "šmoren", g. Herman napiše celo razpravo o škodljivosti šmorna. Veseli me, da si našla stil prehrane, ki ti odgovarja. Mislim, da si redka srečnica. Drugi se iščemo in poskušamo različne stvari. Jaz npr. sem bila nekaj let vegetarijanka, danes spet jem meso. Ker mi tako odgovarja. Pa še nečesa sem se naučila. Zmernosti. Nobena skrajnost ni dobra. Jesti je treba vse, strmeti sicer k čimbolj zdravi hrani (manj maščob, sladkorja, soli) in zaužito hrano tudi predelati s telesno aktivnostjo. Jem veliko sadja in zelenjave (meso samo 2 ali 3x tedensko), vendar imam določene pomisleke. Težko se prepričam, da je zelenjava, ki rase zraven avtoceste bolj zdrava od mesa. Potem pa vsa fitofarmacevstska sredstva, ki se uporabljajo. Pa onesnaženje, ki je univerzalno. Mislim, da bi morali čim manj jesti, da bi vnesli čim manj strupov v telo.

18. sep 2003 11:20

Draga Lipa ! Lepo da si se zopet oglasila. Jaz sem med tem časom malo zašla s poti in se še kar iščem , čeprav sem res že utrujena od vsega tega , ko ne zdržim pri stvari, ki si jih želim in ki sem si tudi dokazala da so za mene naj bolj koristne ( recimo 3 tedne sem bila na presni hrani in sem bila odlično - brez želodčnih težav in vsega ostalega ) ampak nisem več vzdržala - posledica je zopet napihjen trebuh,zgaga in še vse ostali psihične težave. Močno upam in delam na tem da se zopet najdem in resnično začnem s postom. In kako gre tebi sedaj med postom ,so skušnjave velike ? LP Sonja SONJA

18. sep 2003 13:14

Sonja pozdravljena, Kar potolaži se, saj se vsi celo življenje iščemo (v tej ali oni stvari). Prepričana sem, da bi se vsak, ki bi, tako kot ti, zdržal 3 tedne na presni hrani počutil odlično. Če nisi vzdržala, pomeni, da nisi (bila) pripravljena. Ne bodi stroga do sebe. Zase lahko rečem, da verjetno nikoli ne bom na 100%-ni presni hrani - gurman pač. Po Stašini zaslugi sem "odkrila" internetno Aloisovo stran - on predlaga post kot začetek oz. prehodno obdobje k 100%-ni presni hrani. Morda bi morala najprej začeti s postom?! Po postu se moraš nekaj časa tako ali tako prehranjevati presno... odločitev, če boš ostala pri takem načinu prehranjevanja, lahko pretehtaš kasneje. Ko se boš odločila za post, mi piši v sporočila, da ti bom "stala ob strani". Moj post: 3. dan malce krizice, potem pa vsak dan bolje - trenutno imam občutek, da bi lahko tako živela ves čas, ker se tako super počutim. Lakote ne občutim, o konktretni hrani pa vseeno premišljujem (in škilim kaj kuhajo moji kuharčki na najboljši internetni strani Slovenije). Lep pozdrav, Lipa

20. sep 2003 19:39

Naj še sama pristavim svoj »piskrček«, pardon zgodbico… Že precej kmalu (16 let) sem se srečala s postom. Ker me je zelo zanimalo, sem poizkusila tudi sama. Imela sem precej alergij, ki sem se jih najprej hotela lotiti predvsem po naravni poti. S pomočjo mlade zdravnice, ki je imela že sama izkušnje s postom, sem se ga lotila. Ker pa imam že tako izredno nizek pritisk (80/60), sem po tretjem dnevu post morala prekiniti (tudi po nasvetu zdravnice) – prišlo je do hipoglikemije. Vendar nisem odnehala. Prebrala sem kupe knjig, presrfala ogrooomno na internetu, se ogromno pogovarjala, tudi na srečanja Preporoda (klub presnojedcev) sem šla, pa na razna predavanja dietetikov, prakticirala sem tudi v bolnici, kjer sem spremljala bolezni ljudi in imela vpogled kako njihov način prehrane vpliva nanje…Ker sem kot marsikatera babnica nezadovoljna s svojo težo, sem vedno znova in znova iskala primerno prehrano, da bi se mi tudi teža znormalizirala, tako da je bilo moje telo (ja, žal mi je in kesam se) pravi poskusni zajček vseh mogočih diet. Od obiskov dr.Sentočnikove, pa neke druge zdravnice v salonu Ave, do diete s trdo kuhanimi jajci (groza), do 14-dnevnega stradanja na jabolkih (pozimi – lepo prosim…), pa dieta od osebnega trenerja (ja, tut to ni šlo), pa beljakovinski napitki, pa juhe in ločevanje OH in B, pa Zone dieta in Body for life program, Dieta po krvnih skupinah, Atkinsonova, pa Linea Snella saloni, pa 4-urno kurjenje kalorij (pa sebe) na fitnesu…Skratka – kar precej. Moje mnenje? DIETE SO EN DOBER BIZNIS. Razne »shujševalne« zdravnice – diete niti slučajno niso individualno spisane, večinoma kalorično omejene, sam pristop Sentočnikove nečloveški. O raznem stradanju ne bom izgubljala besed, razne fitnes diete in Zone in Body for Life – men je to enostavno preveč razmišljanja o hrani – kaj, kdaj, v kakšnem razmerju, kje bom lahko jedla vsake 3 ure…In ker maš v glavi skos samo hrano hrano hrano je vsaj men blo to maltretiranje same sebe.Saloni – plačaš miljone, zato da imaš nekega policaja nad sabo – za nekatere motivacija? No, moj zaključek je tak. Ker sem spontano in precej nevede začela opuščati meso, (ribice jem), sem ga med nedavno Atkinsonovo KOMAJ stlačla vase (včasih so se mi vegetarijanci zdeli smešni – tokrat sem jo dobila po buč – ko sem gledala tisto pečeno stegno piščeta pred sabo, se mi je zdel, da jem truplo-…)…Že prvi dan sem se počutla obupno, zapacano in težko. Kar ješ, to si. Se pravi, če jem trupla, bom počasi res postala truplo??? (OK, to sm MORALA delit z vami) Presnojedstvo se mi zdi dobra alternativa. Ampak za drugačno podnebje. In ne s sadjem, ki ga dobimo pri nas. Škropljeno, obrano nezrelo, brez vitaminov. Verjamem presnojedcem, da po 10 let živijo zdravi, polni energije, tudi sama sem jo imela skoraj cel mesec, ko sem bila na sadju. Vendar jih poznam, presnojedce, ki so morali odnehati, ker so dejansko izstradali svoje rezerve po vitaminih,… Sploh če 20,30 let ješ vso hrano, pa potem postaneš presnojedec. Človek se je po sto let navajal na drugačno hrano, ne glede na to iz česa izhajamo, da je bil na začetku (presnojedec, vsejedec…). In je potem to šok za telo. In tut post je hud šok za telo. Sama poznam največ zadovoljnih in zdravih ljudi, ki se prehranjujejo Fit for Life metodo. Verjamem, da moramo jesti ŽIVO hrano. V konzervah, tabletah, škatlah, aluminijastih folijah – tam ni življenja. In vitamin v kapsuli se ne more primerjati z vitaminom v jabolku, ker mu je odvzeto življenje. In kadar sem nekaj časa na »živi« hrani (ogromno sadja, manj zelenjave(rajši imam sadje), pa vseeno še kaj kuhanega) – sem že v koščku kruha lahko začutila ali ima dodano barvilo ali ne, so umetni dodatki ali ne, čokolada na enkrat dobi precej zanič okus…Ampak v to lahko verjameš le, ko to sam doživiš. Če slučajno pride do prehlada (tudi jaz spim celo leto ob odprtem balkonu, v avtomobilu pa imam vse leto odprto okno (navada, ker je imel naš gospod kuža vedno odprto okno) – to je zelo redko, saj na bolniški še v življenju nisem bila, sem dan ali dva samo na sadnih sokovih, sadju in viruski se lepo poslovijo…(deluje tudi pri drugih vsejedih družinskih članih) Aja še to - med »fitnes« prehranjevanjem beljakovinskih praškov, (tudi med tistimi najboljšimi…) nisem in nisem spravila vase. Tako umetni, tako presladki, tako…plastični. In še danes verjamem – v živo hrano. Z veseljem Vas prebiram še naprej. Staša – s Tabo se strinjam in Te občudujem, resnično, ker verjamem, da imaš nek »balance« v svoji prehrani, Herman pa – tudi prav, vsakemu nekaj paše. Le, da v našem podnebju, 100% presnojedec…Morda poleti da, ker je več sadja na izbiro, imaš domače sadje, fige, grozdje… Pozimi pa…Hm, no…morda. Ne vem, če res lahko dobro in zdravo funkcionira celo življenje. Vse je le moja zgodba, moje mnenje,mogoče sem malo zašla na stranpot, vesela pa sem, da Vas lahko spremljam, se kaj novega naučim in Vam še vsem naprej želim Veliko zdravja, pa naj bo to ob jajcih, pečenih pujskih, al pa korenčkih in oreških. Bombica

21. sep 2003 9:51

Malo sem "manjkala" pa se nekoliko pozno oglašam na zapise o zbijanju holesterola v krvi z olivnim oljem. Res se ga da močno zmanjšati, vendar le v kombinaciji s TUNO ali podobno mastno plavo ribo! Torej: z živilom, ki ima velike količine omega 3 maščob. Preiskušeno v praksi na moji mami! Res, da ne gre preko noči, amapk po skoraj letu dni vztrajanja (vsak dan vsaj en obrok iz najmanj 50 g tune, prelite z olivnim oljem s Pašmana) je začel holesterol dobivati normalno vrednost in tudi skupna količina trigliceridov v krvi se je mami zmanjšala. Glede na to, da drugih spremmeb v prehrani ni bilo, že dolgo se namreč prehranjuje po sistemu ločevanja živil, dopoldne pa je le sadje, je torej spremembo možno pripisati tunini z olivnim oljem. Tak način so nam priporočili domačini na Pašmanu, kjer tovrstnih obolenj skoraj ne poznajo-ob tradicionalni prehrani, jasno. American way of life seveda vse to izniči! Še en bravo za Stašo in še ena "črna pika" za vseznalca g. Hermana

22. sep 2003 8:01

Bobmica, bravo, zelo zrelo razmišljaš in povedala si tisto, kar res stoji in kar se tudi meni zdi najbolj prav! Tudi sama sem nekako prišla do takih zaključkov, ker zadnje čase ogromno razmišljam o "zdravi prehrani". - oz. preveč! V glavnem vsi skupaj preveč kompliciramo okoli hrane in premalo po občutku. Še se kaj oglasi, mi je pa vseeno žal, da se Herman nič ne javi.. jaz mu vseeno ne bi lepila črnih pik, čeprav ni bilo najbolj fer kar je naredil, da nič ne ve, pa res ne moremo reči! Vsak je črpal iz svojih virov, tako Staša kot Herman, vsak v svoje verjame, nam je pa večini bolj blizu Stašin pristop.

6. maj 2004 10:19

Hojla ... Sama globoko razmisljam o začetku uživanja izkljiučno presne hrane. Prosila bi te, Hetero, če se mi lahko oglasiš na mail... (sonchica@email.si) Najlepša hvala in lep pozdrav Ira soncek

4. jun 2004 8:45

Ponavljam kar sem že zapisal v drugih rubrikah. Presnovni procesi v organizmu so zelo individualno specifični in mnogokje kršijo obče znane fiziološke principe. Najboljši dokaz so različne kure. Enak tretma organizma je pri nekom uspešen, pri drugem pa ne. Enake težave pri različnih ljudeh se lahko rešujejo na popolnoma nasprotne načine. Vse kar se piše o tem, je samo globalni napotek in usmeritev, za dosego cilja pa je potrebno upoštevati mnogo dejavnikov, kar zahteva mnogo znanja in izkušenj. Bojan Kokot

29. maj 2005 23:05

Ojla, kar nekaj časa je trajalo, da sem se prebila čez ta forum. Vsa ta strokovno podkovana razpredanja Staše in Hermana so mi dala misliti, zanima pa me predvsem, če ima še kdo, poleg Eli (September) pozitivno izkušnjo s preganjanjem tumorja zaradi prehoda na presno prehrano. Sem ravno v precepu, kaj naj storim, se naj lotim tega ali ne, bo pomagalo ali ne bo. Saj vem, škodit ne more, mogoče pa mi uspe zmanjšati tumor ali vsaj preprečiti, da se iz benignega razvije maligni. Ko sedaj tole berem, sem se pri sebi kar odločila, da poizkusim, bojim pa se, da me bo kaj dobrega vendarle premamilo. Saj ne, da bi bila ne vem kakšen jedec, tudi mesa in maščob ne zaužijem prav veliko, a rada sežem po čokoladi, sladoledu. Prosim, če ima kdo pozitivne izkušnje s preganjanjem raznih bolezni, če mi sporoči svoje izkušnje. A ima dovolj efekta tudi, če se npr. enkrat do dvakrat tedensko malo pregrešiš ali s tem podreš vse, kar si prejšnje dni gradil? Lp, R