član od 20092011 sporočil
Draga sasah - tri strani je letelo perje, ti pa mogoče rabiš samo inštruktorja matematike in ne še pernice zraven. Ne morem ti svetovati inštrukorja matematike v Ljubljani, ker sem iz čisto drugega konca Slovenije. Rada bi ti pa povedala naslednje - ne reci morda, ampak potrebujemo inštrukorja matematike in to ti pravim zato, ker je sedaj začetek šolskega leta, snovi je malo in če se že sedaj malo zatika, se bo jutri še bolj in tako naprej. Zato poišči inštrukorja čim prej in naj otrok hodi k njemu moroče enkrat ali dvakrat tedensko, tako da obnovita snov teh dobrih dveh mesecev in sproti ponavljata tekočo snov. Mogoče otrok rabi samo nekaj dodatnih pojasnil in bo speljal in se ob polletju ali ob koncu leta ne boste ubadali z biti ali ne biti. Sedaj je časa še več kot dovolj, ni potreba da ste živčni in nervozni, otrok pa bo po teh inštrukcijah tudi samozavestnejši, saj bo snov bolje obvladal. Dober inštrukor ga bo tudi naučil kako se posamezen predmet najbolje naučimo, pregledala bosta vaje, se pogovorila o snovi in otrok ga bo vprašal tudi tisto, kar pred celim razredom nikoli ne bi vprašal. Ni tudi doliko važna ocena ali je 1-2 ali je 2-3, tudi ko bo kakšna ocena ki jo bo dobil boljša naj nadaljuje z inštrukcijami do konca leta, da bo res pridobil na samozavesti in bo znanje trdno.
Tudi ne razglašaje tega, da otrok potrebuje inštrukcije matematike naokrog, naj bo to vaša mala družinska skrivnost, ki jo veste samo vi. Saj ni sramota poiskati nekoga, ki ti pomaga, so pa otroci včasih občutljivi na to in lahko pride tudi do zbadanja med sošolci in prijatelji pa tudi učitelji (vsaj nekateri) niso najbolj naklonjeni temu.
Otroku pa bi položila na srce to, da ni sramota poiskati pomoč, če jo potrebuješ. Kakor mu ne bi bilo sramotno sprejeti pomoči sošolca naj mu ne bo sramotno sprejeti pomoči starejšega, ki ima bistveno več znanja na področju, ki ga rabi in mu bo pomagal. Seveda pa bo inštrukor toliko dal, kot bo sam pripravljen sprejeti, zato naj sprašuje, naj se zanima, naj poizkuša od njega izvedeti čim več, naj samostojno napravi še kakšno dodatno nalogo in jo pokaže inštruktorju (zato si priskrbite kakšne knjige z vajami), in se o njej pogovorita. Tako bo tudi inštrukor vedel, da se zanima in ga bo z večjim veseljem poučeval. In predvsem naj ne čaka da se zgodi najhujše ampak naj začne gasiti požar neznanja, ko je ogenj še majhen. Predvsem pa naj bo vesel, da ima skrbne starše, ki so mu pripravljeni pomagati in jim lahko zaupa težave. Seveda pa vse to velja samo takrat, ko je otrok željan in voljan popraviti oceno in se učiti, če pa je zabušant mu niti najboljši inštrukor ne bo pomagal - to pa sami najbolje veste.
Ne pišem tega zato, ker ob tej zgodnji uri nimam kaj početi ampak iz lastnih izkušenj pri hčeri in sinu in njunih težavah z jeziki. Pa nismo nikoli imeli problemov z 1 ampak smo poiskali dodatno pomoč, da so lahko imeli 3 ali 4, ker so imeli ocene pri drugih predmetih dobre. In prepričana sem, da se je in se izplača - ampak res, sedaj in ta trenutek in ne šele maja ali junija, ko je možnosti, da se naredi kaj pametnega, pa tudi snovi preveč in je potem lahko res katastrofa.
Zato draga sasah kar korajžno na lov za inštruktorjem in bo vse dobro.
tedyka