22. sep 2009 21:40
Evo mene s terena!
Ob 16 sem bila v hostlu Val.
Mize v restavraciji stojijo, restavracija kot taka ne obratuje že najmanj 2 leti, kot mi je povedala gospodična na recepciji.
Povprašala sem za lastnikom, pa mi je povedala kdaj in kam in za koliko časa je šel (pa ne bom izdajala teh podatkov), skratka, še 2 dni ga ne bo.
Potem sem ji povedala, da sem prišla na hišno specialiteto morske kumare.
Nakar mi reče: "A res, hecno, danes je že en gospod telefoniral, da delajo raziskavo o receptih za morske kumare in mi je povedal tudi naslov, kjer si lahko ogledam, da so bile pripravljene v tem lokalu."
Kaj sem hotela, sem povedala, da smo iz iste ekipe (mimgrede, Garti, lohk bi midva naredila eno skupno akcijo, tko si mi pa teren preveč pripravil in je bil efekt presenečenja eliminiran..)
Torej - iz te moke ni bilo kruha in iz kumar ne slastnega obeda.
(Bom naslednjič, ko bom v piranu, ponovila obisk)
Sem letela še v mandrač (mimgrede, ko sem šla po sol) in povprašala za ribičem Igorjem (bi šla z njim magari kumare nalovit), pa so mi kompanjoni povedali, da je Igor en svobodnjak, ki je dosegljiv v stilu "sad ga vidiš sad ga ne vidiš", ga pa tudi, ko ordinira, ne vidiš, ker je nočna ptica. Toliko časa (da bi čakala na noč ima svojo moč) nisem imela in ker sem otožno pogledala, so mi bili pripravljeni dati Igorjevo mobi številko.
Sem povedala, da z Igorjem nisva toliko (še) intimna in da hvala, ampak ga bom že še našla, naslednjič, ko pridem tja.
Ekola.
TBC
japaja