Nasvet strokovnjaka, terapija - kulinarika.net

marsovka  

član od: 25.8.2009

sporočila:18

tema odprta - 7. sep 2009 21:17 | ogledi: 14.889 | odgovori: 46

Morda mi lahko tule pomagate: že nekaj časa imamo v naši družini težave v smislu komunikacije in odnosov. Nič kaj grozno dramatičnega, pa vseeno. Vrtimo se v krogu in nikamor ne pridemo. To me blazno izčrpava. Pa moža tudi, seveda tudi otroka trpita.

Nekaj moram narediti. Ukvarjam se z mislijo, da bi za nasvet povprašala še strokovnjaka, morda psihologa. Kaj pa vem, neke vrste posvet. Kaj pravite, imate morda tovrstne izkušnje?

Morda kakšen s pozitivnimi izkušnjami takega posveta oz. terapije?

In seveda, nasklednje vprašanje: na koga se naj spoh obrnem. Nekaj sem iskala po internetu, malo spraševala okrog ... Našla sem tole: www.pfs.si. Morda kdo pozna? Ali pa lahko pripioroči še kakšnega?

Pravzaprav ne vem niti, kako zgleda, ko prideš na tak posvet.

Hvala za vse informacije!

marsovka

piet  

član od: 2.10.2008

sporočila: 65

7. sep 2009 21:35

Ja, nasvet strokovnjaka pomaga. In sploh ni tak bav bav pokličeš, poveš da bi prišel in se naročiš. Svetovanje navadno traja uro (včasih tudi 45 minut), odpre nove poti in pokaže nove vidike. Omenjaš http://www.pfs.si Poznam, prijateljica hodi in ji ustreza. Boš presenečena, ko boš počasi ugotovila, koliko ljudi se poslužuje nasvetov psihologov! Pa srečno! piet

Scorpy  

član od: 3.2.2006

sporočila: 335

7. sep 2009 21:46

marsovka, imaš zs :) Scorpy

kleo  

član od: 21.10.2008

sporočila: 397

8. sep 2009 8:18

mene pa zanima, če je v novem mestu ali beli krajini kakšen otroški psihiater, kajti hčerka je s prvim dnem šole dobila spet bolečine v trebuhu , prej jih pa cele počitnice ni bilo. vzrok je pa sigurno psihološki, saj jo je vedno strah , bi se reklo neznanega in potem v svoji glavi dela svoje scenarije in posledično jo boli trebuh. Saj je imela težave s povečano želodčno kislino, vendar sem sedaj prepričana, da to ni to. Danes ji je bilo celo ponoči slabo in v šolo je šla s hudimi bolečinami. Če bi bila bolezen, bi jo matralo že med počitnicami, ne pa samo med poukom. Kaj vi mislite? Imate kakšen nasvet? Hvala in lep dan vam želim. kleo

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

8. sep 2009 9:36

@kleo, ni treba, da vesoljni forum ve za težave tvoje deklice (smo o tem, da se ustavimo, ko razlagamo zdravstvene težave drugih, zlasti, če so ti mladoletni, že večkrat pogovarjali). Drugače pa ima vsak zdravstveni dom, ki da kaj nase, tudi psihologa v okivru otroškega dispanzerja. Ali pa imajo psihologa na koncesiji in mislim, da je v NM prav tako. @marsovka; Tole je tvoj zapis:Nič kaj grozno dramatičnega, pa vseeno. Vrtimo se v krogu in nikamor ne pridemo. To me blazno izčrpava. Pa moža tudi, seveda tudi otroka trpita. Zdaj, če te nekaj blazno izčrpava in moža tudi in otroka trpita...kar se mene tiče, so tu že vsi elementi za dramatičnost. Tudi preberem v tem eno zanikanje - tista "nič kaj tako dramatičnega" (saj drugje je najbrž še bolj grozno) - in ker ni "dramatično", morda problema sploh ni in kaj bi pa obešali na velik zvon.....kaj bodo po ljudje rekli....(okej tule že malo sugeriram notranji monolog)....in če ne obešamo tega, potem se delamo, kot da problema ni, resda se vrtimo v krogu, ampak se vsaj problem ne vidi in če se ga ne vidi, ga ni. S takim pristopom, draga marsovka, se spopada kar veliko družin. Ljudje stopajo v neke odnose, preden vsaj malo spoznajo sebe in svoja pričakovanja in potem od teh odnosov pričakujejo, da jim bodo izpolnila neka pričakovanja, ki so totalno nerealna in potem se zgodi frustracija, ker se pričakovanja niso uresničila in potem si pač vsaka taka skupnost naredi en mali ali pa večji pekel in se na svoj način "vrti v krogu". In z vsakim obratom več so očitki še večji in še malo si en drugemu nekaj naprej mečejo. In vsi vedo, da je treba nekaj spremeniti, ampak "zakaj bi pa jaz naredila prvi korak, vedno ga jaz, naj ga še on..." in mali milijon variacij na to isto. Resničnost, draga marsovka, ni najlepša, se jo pa da popraviti. Je pa kavelj v tem, da to ni hipno popravilo in tudi odločitev, da "od danes bo pa drugače", sama po sebi še ne zadošča. Je pač treba iti na dolgo spoznavanje samega sebe, je pač treba ogromno spremeniti na sebe, preden se bo karkoli spremenilo tudi na drugih. Verjetno potrebujeta oba z možem tako spoznavanje, ni pa nujno, da se bo enak pristop uporabil na obeh in ni nujno, da bosta potem še vztrajala skupaj. Ampak, ne prehitevajmo. Če ti meniš, da rabiš pomoč, potem jo poišči. Spremembe na tebi bodo vsekakor zaintrigirale tudi moža (meni je totalno brezveze, da človek na vse stvari takoj vleče tudi partnerja, naj partner ugotovi, kdaj se bo vključil...kdor vidi spremembe na partnerju, se, če je pameten, itak želi tudi sam vključiti), da ti bo sledil. In itak v družinah ton daje mati: If mother's happy, everybody's happy. Pri nas pa kot da nek hudič ženske vleče v to, da postanejo "francke" (v mladosti tečejo za vozovm, kasneje pa kuhajo kavo)..... Vendelina jr.

kuharica Mici  

član od: 30.9.2004

sporočila: 276

8. sep 2009 10:05

Živijo, po prebranih knjigah Kompetentni otrok in Družinske vrednote, vam vsem priporočam vsaj obisk njihove strani http://www.familylab.si/sl/index.cp2, seveda pa tudi branje knjig. Na njihovih delavnicah še nisem bila, morda pa se najde kdo, ki bo vedel povedatikaj tudi o delavnicah. LP kuharica Mici

MancaS  

član od: 28.9.2007

sporočila: 107

8. sep 2009 10:59

@kleo, v Zdravstvenem domu NM je zelo fajn psihologinja Jožica Možina, ki se ukvarja tudi s podobnimi primeri, kot si ga ti opisala. Če vama ne bo mogla pomagati, imajo pa tudi psihiatrinjo, ampak jaz bi ti vsekakor priporočila, da se najprej oglasita pri psihologinji. Na spletni strani zdravstvenega doma poiščita njeno številko in jo pokličita - mislim, da vama ne bo treba dolgo čakati na pogovor. MancaS

kleo  

član od: 21.10.2008

sporočila: 397

8. sep 2009 11:01

Vendelina jr, hvala za razsvetljenje, ampak kako naj pa človek kaj izve če ne vpraša. Se ne poznamo, pa tudi če bi se, to ni taka težava da bi jo skrivala pred vsemi, poleg tega to ni tako osamljen primer kot se tebi zdi in če lahko tukaj razpravljamo o ginekoloških težavah, boleznih otrok - takšnih in drugačnih, čeprav so tudi ti mladoletni, ni nič spornega če kdaj kdo postavi tudi takšno vprašanje. Vem, da nisem edina s to težavo v družini. kleo

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

8. sep 2009 11:29

Joj, pa ne že spet o vseh težavah drugih vseh urbi et orbi in potem "kako pa naj izvem, če ne vprašam".... Odgovor z enako informacijsko vrednostjo se dobi tudi tako, če se vpraša: "Kje v (naveden kraj/regija) je specialist s področja otroške psihologije, ki bi pomagal pri prehodu otroka na šolski ritem." Tisti, ki koga pozna, bo priporočil - za to mu pa res ni treba vedeti podrobnosti. Vendelina jr.

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
MOJ vrtrdkapica
malo za hecmadoka
Kaj danes za zajtrkPetrca_5
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti