Preživela z volkovi

Tukaj je kritika avstralca, ki tudi dvomi. http://www.west.com.au/reviews/morgan/ Sporočilo je spremenil(a) petkica dne 17. 2009 21:49

Pozdravljeni! Knjige še nisem brala, morda je vsebina izmišljena, vendar pa resnično obstajajo takšni primeri po svetu. Ravnokar smo se učili na predavalnjih pri pedagogiki. In pogledali nekaj kratkih filmčkov o tej temi. Zelo zanimivo, a hkrati zelo pretresljivo. Takšni primeri se imenujejo volčji otroci, to pomeni otroci, ki so jih vzgajali volkovi, pa tudi psi. Starši so te otroke zavrgli, in ti otroci so se znašli med štirinožnimi živalmi. Ker niso imeli primerne vzgoje, so se navadili hoditi, teči po vseh štirih, hranili so se kot zveri, lajali, tulili in še lahko naštevam. Seveda so ti otroci ostali celo življenje neprilagojeni, saj so se jim v otroštvu možgani razvili premalo. Umrli so pa tam do 20. leta. Najverjetneje ste slišali za Viktorja-divjega dečka, ki ga je poskušal socializirati francoski psiholog Itard, Oksano-volčjo deklico iz Ukrajine, deklici iz Indije, ki sta živeli med volkovi, fantka, ki ga je umsko bolna mati pustila dve leti živeti med psi doma v eni sobici... Lahko pa na internetu pobrskate za to temo pod: Children Raised By Animals. Upam da je po teh podatkih to temo lažje za verjet... lp! yulchi

Frina, poglej tale link. Meni je sicer vseeno, ali je knjiga po resničnih dogodkih ali ne, jezi pa me, če avtorji prisegajo na resnico, vse skupaj je pa plod njihove domišljije.

Sama sem mislila, da je Prince of Tides (pat Conroy) tudi napisana po resničnih dogodkih. Se spomnite kako je tisti tip tudi Oprah nalagal o knjigi Million little pieces? Teh dveh se spomnim takole na hitro...

http://www.allreaders.com/Board.asp?listpage=2&Boar

Vanja

elaphus,zanimiv link in nisem prebrala nič slabega.Res je,da bomo sami sebe uničili,ne razumem pa ljudi,ki nasprotujejo temi(češ zakaj sem razočarana)in me ne razumejo. Moje mnenje je,da si navaden in normalen človek take zgodbe ne bo šel izmislit. Če si tako želiš,še vedno lahko napišeš knjigo o tem kako te živalski svet pomirja in kako so živali drugačne od nas(to vsi vemo)ne poznajo sovraštva,vsaj takega ne,ki ga poznamo ljudje... Ne pa da človek piše in laže kako je preživel z volkovi in kaj vse je videl,celo ubijal... sarin

sarin, razumem, da si razočarana predvsem zaradi tega, ker si mislila, da bereš resnično zgodbo, pa si ugotovila, da to ni to. Pa vseeno lahko prebereš knjigo do konca, tudi če se počutiš "nategnjeno". Dvoje src sem prebrala in se nisem kaj posebej ukvarjala s tem, ali je zgodba res resnična ali je izmišljena ali je nekaj vmes. Se pač ne obremenjujem s tem, v knjigah uživam in kot roncolino sem prepričana, da se lahko iz vsake da kaj naučiti, tudi iz slabe. Mimogrede: bravo, roncolino, dokler imamo tako mladino, se nimamo česa bat! korenckova

Point je v tem, da se v  literaturi loči besedilo, ki je izmišljeno in tisto, ki je doživeto in umetniško samo obdelano.

In da je laž umazana, v primeru, da je povezana s promocijo knjige, pa sploh.

F r i n a

Prebrala sem jo v prepričanju da je resnična in tako naj tudi ostane...zakaj pa ne? petardica

petardica je napisal/a:

Prebrala sem jo v prepričanju da je resnična in tako naj tudi ostane...zakaj pa ne? petardica

točno tako! Kja bi navsezadnje bilo drugače, če ne bi bila....

Kako sem bila razočarana, ko sem izcedela, da je Karl May vse svoje pustolovščine opisal izza jetniških rešetk..!! Vendarle se mi je pa do takrat, ko sem to izvedela, marsikatera njegova misel, ideja, opis, nasvet, želja, vtisnila v spomin. In meni šteje to. Kaj od literature odnesem. japaja

japaja je napisal/a:

Kako sem bila razočarana, ko sem izcedela, da je Karl May vse svoje pustolovščine opisal izza jetniških rešetk..!!Vendarle se mi je pa do takrat, ko sem to izvedela, marsikatera njegova misel, ideja, opis, nasvet, želja, vtisnila v spomin.In meni šteje to. Kaj od literature odnesem.japaja

Tudi jaz sem bila v otroštvu strastna bralka Karla Maya, začela sem z Winnetoujem in še zdaj se spomnim, kako sem vse kraje, ki jih je pisatelj omenjal radovedno iskala po velikem družinskem atlasu. Seveda jih nisem našla

Ko pa sem pozneje izvedela, da so vse knjižne prigode njegovih junakov po raznih delih sveta izmišljene in so nastale v dolgih letih zaporniškega življenja, sem bila - daleč od razočaranja - prav navdušena!In sem še zmeraj. Neizmerno namreč občudujem človeka, ki je v nemogočih življenjskih razmerah ustvarjal!

MOč človekove domišljije in sposobnost "prestavljanja" bralca v nove svetove, kjer se v času branja (pa tudi potem) znajde v nekem vzporednem življenju, me je namreč od nekdaj privlačila in zaradi tega tudi tako zelo rada berem. In, kot je zapisala Roncolino, tudi jaz berem s srcem, vsaki dobri knjigi verjamem in "padem noter". Ker že ona omenja prečudoviti "Tek za zmajem", bom tudi jaz pripomnila, da sem to knjigo prebrala skoraj brez predaha in  ob njej jokala in sočustvovala ravno tako, kot da bi mi to lepo zgodbo nekdo pripovedoval kot zgodbo svojega življenja.

Mojca