Pomoč

halo mi zna kdo pomagat,kako naj preberem zahvalo staršem ob moji poroki.

prosim če mi kdo ve pomagat s kakšnim besedilom...hvala

pelikan

17. maj 2009 22:14

Kako, kako prebrati. Prebereš pač. čeprav, če mene vprašaš, je treba take stvari povedati na izust. menda boš ja zmogla nekaj iskrenih besed.

rimljanka - zasebno mnenje

18. maj 2009 9:38

Jaz sem za spontanost, ne pa za branje. Kar ti srce govori, prelij v besede. Pa kaj potem, če se ti zatakne ali se zarosi oko, se glas zatrese - hvala bogu, to samo pomeni, da si iskrena in čustvena in da govoriš iz srca, kar edino šteje. Mamamia mamamia

18. maj 2009 9:53

Pelikan, edino, kar ti lahko v resnici pomaga v dolgem preostanku življenja, je to, da se navadiš zahvaljevati ljudem za stvari, ki jih delajo zate. Prosim, hvala, to si pa lepo naredil/-a, tako se človek bližnjim dnevno zahvaljuje - ker pač ni nič samoumevnega. Ljudje so se odvadili govoriti kakšne zahvale in pohvale, ker mislijo, da je to, da je npr. kosilo na mizi, da je lep prt, da so v domu lepe zavese (naštevam primere), da ima nekdo danes še posebej lepo pričesko, da nekdo že vrsto let pridno pometa in grabi listje okoli hiše...da so te stvari samoumevne. Pri nas je žal v večini famliji "pust me pr mer" konverzacija.... Za to, da ti bo hvala, zahvala in pohvala prišla v meso in kri in ne bo potrebno po forumih spraševati, kako se to naredi, lepo razmisli, kaj VSE sta starša naredila zate in kako si se jima ti za to zahvalila. Napišeš na list papirja in potem iz tega kaj potegneš. Pameten ponavadi potegne. Manj pameten pa odneha. Vendelina jr.

18. maj 2009 11:59

Če gre za tvojo poroko, potem sama z možem diktirata pravila. Pri cerkvenem obredu je po pravilih nujno in obvezno le, da vaju duhovnik vpraša ali sta prišla pred oltar svobodno in neprisiljena, ter da vama na koncu da poročni blagoslov - vse ostalo pa je vajina stvar. Govor na poroki tudi ni obvezen; ne vem sicer v kateri del obreda bi rada zahvalo vključila, ampak povedati hočem, da če ti to predstavlja problem, potem to mirne duše izpusti. Če čutiš, da se jima imaš zahvalit za kaj, potem ti muštri niso potrebni. Je pa dejstvo, da so nekateri starši naredili preveč napak v vzgoji in v takem primeru je težko kakšne iskrene besede najti in v takem primeru se ni treba silit z zahvalami. tigris

18. maj 2009 13:31

upoštevaj sveto trojico: uvod jedro zaključek japaja

18. maj 2009 14:27

Kako ? Zanesljivo s solzami, ki jih bo težko zadržati. Priporočam, da to preskočiš.

Vem pa, da je to navada na porokah. Iz prve roke lahko povem, da se niti en šopek, ki je bil namenjen mami ob Abrahamu otrok, beri hčera, ni končal brez poplave solz. Obeh strani in jokajoče publike. Razen v primeru, ko je mama umrla pol leta pred slavjem. Se je pa slavljenka razlila na naslednjem Abrahamu.

Ne delajte si čustvenih stresov, ki uničijo mejkup, če je vnaprej jasno, da bo teklo...

PS Besedila nimam, ker je to zelo osebno. Mogoče bi se bilo treba zahvaliti staršem, da so čuvali tvoje - devištvo. Tako nekako gredo take zahvale, ki so jih naši pobje brali na šrangi, ženska ekipa pa je brisala cuker, da ne bi šel v nič.

F r i n a

18. maj 2009 15:25

Mislim, pelikan, da je stvar v tem, da najboljšo zahvalo napišeš ti kot otrok, ker samo ti veš, za kaj si staršem hvaležna. Pri tem ti lahko pomaga kvečjemu sorojenec, ki še pozna tvoja starša in njuno vzgojo... Marsikdo na KulSlo ti lahko spiše fenomenalno zahvalo, ampak mogoče se bo zahvalil za popolnoma napačne stvari (čeprav vedno lahko ubereš klasični opis, kako sta bedela ob tebi, ko si bila bolna, te vzpodbujala, ti stala ob strani... ampak - kaj pa če nista? )

Tigris je napisala edini 'predpisani' del poroke, ostalo si krojita sama. Pa nikar ne kompliciraj in se ne trudi na pamet učiti spisov... Midva sva na primer imela svojo zaobljubo, pa jo je eden od naju (greh se pove, grešnika pa ne ) tisti hip pozabil in jo skrajšal na en sam stavek; tadrugi pa je iz solidarnosti potem povedal isti stavek in so bili vsi paf, češ kakšna zaobljuba je pa to  V glavnem, čimmanj stresa in stvari na silo, pa bo. Srečno!

tulka

18. maj 2009 15:29

pelikan, a nisi ti iz Prekmurja? Ker ena pelikan je imela izredno nabrisan jeziček tu na kulinariki in če si ista, mi res ne gre v račun, da ene zahvale ljubi mamci in očku pa ne bi znala povedat. Če sem te s katero drugo z enakim nickom zamenjala, se globoko opravičujem kar takoj tukaj. Ognjič

18. maj 2009 16:42

V svojem življenju sem bila kar na nekaj gostijah, približno na vseh, kjer je bila prava "ohcet",je bilo enako. Ob odhodu na matični urad so ponavadi muzikantje zapeli tisto,(besedila ne znam - bolj po spominu): "nevesta zahvali se staršem za vse, kar storili so za te, da zrastla poštena si ti..oz. nekaj podobnega in stem je bilo tudi končano. Na govor pa sem prvič naletela na poroki svoje hčere, (poroka ni bila po nobenih predpisanih običajih), ko sta se z možem ob polnoči zahvalila obojim staršem za vse, kar smo storili zanju v življenju in za organizacijo poroke, nato pa izročila lepa simbolična darila - servirni pladenj boljše kvalitete z vgraviranim datumom poroke. Zadoščali so trije stavki, ki so bili zelo prisrčno povedani in katere sem si zapomnila" za večno." Ni potrebno nobenih velikih govoranc in programa. Ta pladenj uporabljam za strežbo pijač ob večjih praznikih ali ob posebnih obiskih. In vedno me spremlja lep občutek.Kljub uporabi se pladenj še vedno tako blešči kot pred 15-timi leti, odkar sem ga dobila. larisa1

18. maj 2009 18:22

frina je napisal/a:

Usta me bolijo od smeha.......to je tak sicilski štos......... Ajoj....mejkap se mi je sesul, ker mi solze tečejo zaradi smejanja.... Ups, še citat sem zbrisala, mislila sem na tisti del, ko se nevesta zahvali staršem, ker je obdržala devišstvo....ajoj... Vendelina jr. Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 18. 2009 20:54