Psihoterapija

14. jan 2013 19:25

Ej, toliko kot sem se pa sedaj nasmejala, pa res ne pomnim  kdaj sem se. Sin je prišel pogledati iz sobe, če je z mano vse v redu.   

15. jan 2013 22:40

Jaz pa moram povedat, da sem se rezala kot zmesana nekaj dni nazaj, ko smo sli z druzino na vecerjo. Ker po dolgem casu uzivam v druzbi mojih sonckov, sem se prav raznezila in jim razlagala, da najstarejsa ostane "Misi", najmlajsa bo "Muca", srednji vnucek pa krokodil. Zanj sem se seveda salila, on me je pa prav resno pogledal in rekel: " Ne, jaz sem ze pes, ne morem biti krokodil." To je v meni sprozilo tak napad smeha, da se zdaj ne morem verjeti, da je kaj takega mogoce. Nazadnje sem se tako smejala v osnovni soli, tako kot tokrat pa se ne spomnim. Se zdaj, ko to pisem, me trese od smeha. No, ko smo prisli domov, sem se pa davila se ob vasih linkih. Tam na sosednjem jih znajo res razdirati.

Mimogrede, moj sin svojemu sinu ljubkovalno rece baby dog in malemu je to res vsec, zato se je kar potrudil, da ostane pes in ne krokodil. 

Smeh je res pol zdravja, ali se vec. Priporocam ga v velikih odmerkih. Nic na tem svetu ni tako pomembno kot mi sami. In vse tezave prej ali slej minejo, sploh ce si ob strokovni pomoci tudi sami pomagamo, tako da gremo med vesele ljudi, v naravo...