Teta torta v odprti kuhinji

Problem je predvsem v tem, da ko se človek enkrat navadi na začimbe, ne more več brez njh. Pri nas doma je bilo tako, kot je že napisala neka članica: sol, poper (črni, o kakšnem belem ni bilo govora), majaron in lovorov list vsake kvatre enkrat, potem rdeča paprika v prahu, ko se je pekel jabolčni zavitek (to je bilo bolj redko) še cimet, pa mogoče je še kdaj pa kdaj v kuhano vino zašel kakšen klinček. Prva "eksotika", ki sem jo kupila, je bil kajenski poper. Potem pa sem samo nadaljvala - invger, kurkuma (ta je z naskokom moja najljubša), piment, kumin... Zase si upam trditi, da začimbe uporabljam preudarno - v normalnih količinah in normalnih kombinacijah. Zelo dobro sem tudi izpopolnila znanje o začimbah in dišavnicah, tako npr. sploh ne kupujem več curryja, ker ga doma mešam sama, enako garam masalo. Trenutno imam doma okoli 40 (mogoče tudi več) vrst začimb, dišavnic in začimbnih mešanic. Tisti stavek v prilogi je resnici na ljubo zbodel tudi mene. Drugače pa je ta Odprta kuhinja, kot sem že omenila, super. Komajda sem jo dobila. ˇ^~ˇ^~ˇ^ˇ~˘˘^^

Drage ljubiteljice začimb, res vas nisem hotela užaliti. Ko sem govorila o neizkušenih kuharjih, sem imela pred očmi tiste, ki v vsako jed stresejo začimbe iz vsake stekleničke, ki jo imajo na polički. Zavedam se, da je dobro začinjanje prava znanost in da se je pač treba naučiti s poskušanjem, a vendar se mi zdi boljše premalo kot preveč. Sama spadam med tiste, ki začinjajo manj. Tako je npr. v mojem nadevu za telečja prsa samo sol in peteršilj, ker je teletina zelo nežno meso. Spominjam pa se, da sem nekoč jedla nadev z obilico majarona (seveda suhega, svež ni tako močan) in sem bila prav žalostna, ker je majaron premagal vse druge okuse. Svinjini pa prav rada dodam kaj močnejšega npr. rožmarin. Tudi ingver mi je všeč svež, v prahu pa ne preveč (tudi "ginger biscuits" niso moji najljubši). Ampak, kot sem že rekla, o okusih ... teta torta

Sama imam doma celo zbirko začimb, sem jo ravno dopolnila med dopustom v Angliji, uporabljam pa jih z zdravo mero razuma, se pravi, da je vse skupaj odvisno, za koga kuham. Zase vem, da imam rada pikantno hrano, ne maram pa npr. soli, katere v kuhinji skorajda ne uporabljam in na račun tega več začimb.

Če je jed premalo začinjena ali v mojem primeru največkrat premalo slana, se to da lepo popraviti, obratno pa ne gre tako enostavno, še posebej, če so jedi že na krožniku.

Loni Makaroni

Sploh ne vem, kako naj komentiram, ker nisem ena tistih, ki mora imeti na vsak način prav, ko pride do hrane. Na srečo sem ugotovila, da so drugi narodi "podrli" mnoga za nas v kamen vkresana pravila, ker so pač kuhali po svoje.

Ežoj, nič se ne bova kregala. Poglej kaj sem napisala. Ivačič je bil nekaj posebnega v svojem času.

Danes je njegova knjiga res mala enciklopedija. Ravno tako, kot je bila nekoč  tista Velika Splošna Enciklopedija v 8 velikih knjigah "biblija vsega znanega". Danes je pač zastarana, čeprav še vedno najdeš podatke, ki so zgodovinsko točni. Upam samo, da špargljev iz svojega vrta ne kuhaš po 40 minut? 

Ivačič ni uporabljal začimb in jedi so bile dobre. Bi pa upala postavit moj frikase poleg njegovega na tekmovanje. Pa ne zato, ker jaz mislim, da je moj boljši, ampak zato, ker sta moja starša rekla, da česa tako dobrega še nista jedla. Enako je z mojim piščancem na pivovski pločevinki.  Mamo sem morala kar opogumljat, da je naredila govedino po burgundsko (ker rabiš ogromno  dobrega vina za kuhanje). Zdaj je pa zelo pogosto na njeni mizi.( Pa še en vic, BTW: Veliko kuham z vinom. Včasih ga celo dodam jedem.)

Mnogim ljudem manjka odprtosti (ali pa neizkušnje) kar se začimb tiče. Pa nimam nobenega naroda posebej v mislih, ljudje smo povsod enaki. Prav tako mi ni všeč komentar, Ja gremo nekam na večerjo, kjer se dobi dobra domača hrana. Dobro domačo hrano imam samo doma. Pri nas smo, kar se hrane tiče, zelo avanturistični. Če že gremo ven na večerjo, gremo po navadi tja, kjer pripravljajo nekaj, česar še nismo jedli ali pa na sushi (tega nisem in ne mislim delat doma). Na srečo imam dovolj izkušenj, da če smo jedli kaj res odličnega, to ponovim doma in spravim na redni repertoar. To postane naša nova "domača hrana". Da bi šli pa ven na hamburger ali zrezek z gobami, mi še na misel ne pride več.

Poznam tudi ljudi, ki se hršijo s tem, kako odlično kuhajo. V isti sapi razložijo kako nobena jed nima 2x enakega okusa. To po moje res ni ne vem kakšen kuhar. Ko enkrat res znaš, bo jed vsakokrat enako uspešno skuhana in imela več ali manj enak okus.

Pa še o mesu: Res dober kos govedine ne rabi nobene začimbe. Piščanec (tudi tisti bio) rabi malo pomoči pri okusu. Pri svinjini ravno zaradi okusa ne delam več gužve, čeprav sem recept za marinirano svinjsko ribico objavila pred nedavnim. Tudi res sveže ribe ne rabijo ničesar.

Ampak, ko dodaš začimbe (ali kos pravega lesa) in tudi najbolj nekonvencionalen kos mesa skuhaš ravno tako, kot je treba, to poruši mnoge slovenske kuharske "zakone".

Kar sem v prvem postu napisala je bilo iz gole ljubezni do začimb, kombinacij začimb in kako le te oplemenitijo okus, ko jih pravilno, pa čeprav v relativno večjih količinah dodaš hrani. Bolj me jezi trdovratenje, da če meni nekaj ni prav, drugim pa je, je z njimi nekaj narobe.

Tudi teti torti dam prav. Nič ni hujšega, kot če ena sama samcata začimba premočno izstopa.

Mene še danes ščep cimeta v kombinaciji z jabolki, v mislih posadi na klopco v kuhinji moje stare mame. Ona je bila edina v naši družini, ki ga je  uporabljala in meni je bil okus neznansko všeč.

Vanja

Sporočilo je spremenil(a) Vanja_v_ZDA dne 08. 2009 18:40

@vanja kako si lepo napisala. se čisto strinjam. slovenci v veliki večini ne znamo(jo) kuhati, kaj šele dodajati začimb in sveža zelišča so bolj kot ne nekaj novega... meso je ponavadi prepečeno in zelenjava prekuhana. in kombinacije skrajno dolgočasne. seveda so kot povsod izjeme in kuharji beremo(jo) kuharske knjige in se počasi učimo(jo). internet seveda tudi pomaga ;) seveda je največje groza, ko ješ jed, ki jo skuhal nekdo, ki ima bogato zbirko začimb, kot pravi teta torta in potem nameče vse skupaj v en lonec in potem ne veš več kaj ješ. je pa seveda veliko jedi, ki ne potrebujejo razen malo soli in popra nič, ampak po mojem jih ni veliko, ki jim kaj v mali količini ne bi pomagalo. če kuhamo s svežimi in prvovrstnimi sestavinami ni potrebno dosti, da je jed izvrstna. ampak meso mora biti ravno prav pečeno/kuhano, zelenjava ne razkuhana, kombinacije okusov, barv in tekstur prave in že imaš odlično jed... ps. teta torta, dober jedilnik. se že veselim, da bom preizkusil "zaroštan močnik", pa rozinovi štruklji so po mojem odlični... cellnet

E pa *ebiga, saj se res nič ne bova kregala. Vanja, a si predstavljaš, prideš v SLO in te mambica povabi na štruklje z garam masalo, loni pa vskoči, pravi, pridi kmeni, postrežem govejo juho z Ras el Hanout, ena te povabi na zelje z krvavico začinjeno z kitajskimi petimi začimbami, ena druga te povabi na potico z Currijem, spet ena vabi na ajdove štrukle z asafoetidom ( baje diši po dreku in gnijočem česnu )...........

Glede tistega, da nobena jed nima 2x enakega okusa: en moj prijatelj, ki sem ter tja nekaj poje pri meni, pravi, a lahko dvakrat skuham enako obaro , te namreč imam zelo rad. Ne, pravim jaz, vsaka moja obara je unikat, v lonec dam tisto, kaj naberem po sprehodu po gredi, vsaka obara je, takorekoč, umetniško delo ( jaz pa pridem kot umetnik ).

Pa še to: Ivačič je zakon!

ežoj

ežoj je napisal/a:

E pa *ebiga, saj se res nič ne bova kregala. Vanja, a si predstavljaš, prideš v SLO in te mambica povabi na štruklje z garam masalo, loni pa vskoči, pravi, pridi kmeni, postrežem govejo juho z Ras el Hanout, ena te povabi na zelje z krvavico začinjeno z kitajskimi petimi začimbami, ena druga te povabi na potico z Currijem, spet ena vabi na ajdove štrukle z asafoetidom ( baje diši po dreku in gnijočem česnu )........... Glede tistega, da nobena jed nima 2x enakega okusa: en moj prijatelj, ki sem ter tja nekaj poje pri meni, pravi, a lahko dvakrat skuham enako obaro , te namreč imam zelo rad. Ne, pravim jaz, vsaka moja obara je unikat, v lonec dam tisto, kaj naberem po sprehodu po gredi, vsaka obara je, takorekoč, umetniško delo ( jaz pa pridem kot umetnik ). Pa še to: Ivačič je zakon! ežoj

A je to uradno povabilo al bojo punce presenečene, če se nacrtam na vratih.

Jedilnik se sliši precej

Še o obari: ta je tudi pri meni po večini zelo različna, ampak bolj zato, ker jih kuham takrat, ko čistim hladilnik in skrinjo in nimam vedno istih zelenjav pri roki.

 

Pa še to: Can we agree to disagree...kar se ivačiča tiče. To je moje pravilo za res dobre odnose med pravimi prijatelji.

Vanja

Kakšna juha neki, te sploh ne kuham, ker je ne maram, pa tudi mesu se večinoma izogibam. Medve z Vanjo bova delali kar stare dobre zaščitene žlikrofe z majaronom, poprom in soljo.

Loni Makaroni

Loni je napisal/a:

Kakšna juha neki, te sploh ne kuham, ker je ne maram, pa tudi mesu se večinoma izogibam. Medve z Vanjo bova delali kar stare dobre zaščitene žlikrofe z majaronom, poprom in soljo. Loni Makaroni

 

Vanja

Ma veš, Vanja, mal se hecam ( moram eno torto naredit, pa skos neki odlašam ), kot veš jaz sem v najboljših letih ( 65, nekateri bi rekli elderly gentelman ) in sem morda mal starokopiten. Imam enega prijatelja, ki se ima za dobrega amaterskega kuharja. Ko on skuha vampe ( na golaš ), to je tako začinjeno, da je skor vseen a so vampi ali kaj drugega. Vsaka jed ( pa pustimo obaro ) ima kakšno " glavno " sestavino in začimbe ne smejo bit tako močne, da zakrijejo osnovni okus ( kislo zelje, sladko zelje, blitva, stročji fižol, grah.......... enako je z različnimi vrstami mesa ). Specifičnosti so glede riža in testenin ( in v manjši meri krompirja ), ki so take osnovne jedi " brez okusa " in je začimba tisto kaj " lahko " povdari okus. Po moje, začimbe je treba uporabljat zelo previdno in ne preveč mešat. Glede mene, enkrat na let naredim rižoto s currijem, pa menda, imam že dovolj egzotike. Recimo tako: rad imam pekoče, in, pri meni, vse ima tak pridih. Od drugih začimb: rdeča paprika, poper ( črni ), česn, kumina ( za zelje ), lovor, a ja, luštrek imam zelo rad, rinem ga v vse obare, v kakšne " nežnejše " obare dodam muškatni oreh, seveda petršilj, v nekatere jedi dodam koper, izredno redko piment, majaron redko, kakor tudi rožmarin in žajbelj ( ko se neki afnam, pa mi je zmeraj pol žal ), in to bi bilo vse. Morda sem starokopiten, tako pač je.

Glede Ivačiča pa ni barantanja: Ivačič je zakon!

ežoj