Malo bo treba obnoviti znanje organske kemijie (oh, kje že je 8.razred...), če že srednja šola ni več imela kemije. Pa se malo spomnite razlike med nasičenimi in nenasičenimi maščobami in takimi maščobami, ki so iz večkrat naenasičenih maščobnih kislin. Pa na kratko o olivnem olju:
100 ml deviškega olja vsebuje: 70 % vode, 1,2 g beljakovin, 18,6 g maščob, 1,7 g vlaknin, 2,1g pepela, 79 mg kalcija (Ca), 19 mg fosforja (P), 0,9 mg železa (Fe), in 760 mg natrija (Na). Vsebuje tudi vitamine: tiamin, riboflavin, niacin in vitamin C. Barvo tvorijo klorofilu podobne snovi, a tudi karotenoidi.
Glavnino olja tvorijo estri oleinske kisline, ki je deviško olivno olje vsebuje med 55 in 85 %, zaesterne linolne kisline pa je le 9%.
Antioksidanti, kot so flavonidni polifenoli in drugi, preprečujejo okvare celic. Dve jedilni žlici (10 ml) deviškega olivnega olja vsebujeta kar 5 mg antioksidantov!
Olje vsebuje vitamine E, D, A in K, ki jih organizem sam ne tvori in so topni v olju, bogatem z esencialnimi maščobnimi kislinami. Največ je vitaminov kompleksa E. V jedilni žlici ( 5 ml ) je 1.6 mg vitamina E.
Maščobne kisline, se lahko spremenijo v trans maščobne kisline že s tehnološko obdelavo in takšne škodujejo organizmu bolj kot sam holesterol. Sama zgodba o zasičenih, nenasičenih, omega 3, omega 9 in omega 6 maščobnih kislinah je kompleksna in zahteva celovit pristop, razlago in razumevanje. Najbolj enostavna razlaga o koristnosti olj pa je takšna, da za uživanje priporočamo le hladna olja, ki tehnološko niso predelana, saj pri povišani temperaturi hitro potečejo reakcije, katerih produkti za organizem niso (več) tako koristni ali pa celo škodijo.
Seveda lahko olivno olje uporabljamo tudi za pečenje in cvrenje, le da za ta namen uporabimo manj kvalitetno olje. Vedeti pa je treba, da se tako pripravljena hrana ne more pohvaliti s kvaliteto, ki jo daje hladno olivno olje.
Sporočilo je spremenil(a) janca dne 12. maj 2003 22:07:14