član od 20069217 sporočil
Na spletu kupujem knjige in v 90% gre za strokovno literaturo (ker se je tam najlažje dobi). Najslabši del teh nakupov je tisto, ko se je treba z listkom odpraviti na pošto in prevzeti paket (poštar nosi dopoldne, takrat smo pa v službi, prevzem zasebnih stvari na službeni lokaciji mi je pa totalno nespodoben)....Skratka, tisti del, ko enkrat na mesecem stojim s poštnim listkom v vrsti (vedno je ali dolga ali je pa nekdo pred mano pozabil osebni dokument in potem benti, ker mu ne izročijo paketa...) in poskušam za stalažami z nagrobnimi svečami in kičastimi igračami (ja, to prodajajo na pošti) vzpostaviti vizualni stik s poštno uslužbenko....to ni posebna radost.
Skratka, meni to finale na pošti dodobra zagnusi spletno nakupovanje.
Kupila sem nekaj igrač za darila. To pa zato, ker je proizvajalec prodajal po spletu, drugih virov pa ni bilo. In v tem primeru mi je nakup+čakanje v vrsti na pošti vzelo manj časa, kot bi mi vzelo časa iskanje substituta. In se mi zdi, da je to vodilo za spletno nakupovanje: če ti klikanje+čakanje na pošiljko+čakanje na prevzem pošiljke vzame manj časa in energije kot bi ti vzelo neposredno nakupovanje, potem se kupi na spletu (jasno, varnost in te stvari se upoštevajo), v nasprotnem primeru pa ne.
Čeprav, še jaz, ki sploh nisem tea person (sem coffee person) razumem sprehod v čajnico kot en ultimativni užitek. Tu se splet skrije.
Ga ni čez pomladno jutro v našem lepem mestu, ko se ob 8.30 pojaviš na tržnici in potem ob 9. uri na Starem trgu (eni po čaj, drugi po kavo) in potem še malo ob Ljubljanici in bereš časopis, srečuješ znance, pa kakšno rečemo....in potem smo eni že lahkotni, ker smo že naredili nakupe, drugi pa zajemajo pogum, da bi se spopadli s sobotno gnečo ob 11. uri....
Vendelina jr.
Drejček
Venturini
