Kaj počnete, ko ne morete spati?

Na srečo nimam težav s tem, da ne bi mogla zaspat, tudi, če imam kakšno težavo v življenju. Spanec je zame najboljši prijatelj in ker me moja mulčka po 6. letih še vedno nekajkrat na teden ponoči zbujata,, ga imam toliko raje. Drugače pa sem ena tistih "nesrečnic", ki ne morejo brat knjige v postelji. To me tako uspava, da komaj preberem 2 strani in že zaprem oči. Isto je, če se uležem na kavč (kar sicer storim zelo redko), to je zame najboljša uspavanka. Lp, Asja

Mogoče kdo ve, kako naj ne zaspim pri čakanju na Skrivnostni otok ( Lost ), ki sem ga z velikim veseljem komaj dočakala ?Skušala sem se ne truditi, da zaspim, pa me je neslo.

F r i n a

frina, ko jaz čakam kako meni všečno zadevo po TV, jo 100procentno prespim.

Loni Makaroni

Se ena taka kot Loni in Frina, k sreci sedaj obstaja amazon in BitTorrent (zadnji sicer najbrz quousque tandem...:))) lp, proxima

frina je napisal/a:

Mogoče kdo ve, kako naj ne zaspim pri čakanju na Skrivnostni otok ( Lost ), ki sem ga z velikim veseljem komaj dočakala ?Skušala sem se ne truditi, da zaspim, pa me je neslo. F r i n a

Pa če si budilko nastaviš se zbudiš? Začetnica

Sorry, Jože, meni je muka biti nekje na poti do konkrtenega letališča, pa potem še kak let okrog 10 ur, da ne govorim, da vmes čakaš na letališčih in zna biti kar mukotrpno. Potem vzamem na tak let uspavalno tableto, zaspim in to je to. Ne, ne hodim dvakrat na teden, pač pa ene dvakrat na leto, če znese. In vseeno, gor v megli nimaš kaj videt. Na krajših letih, teh je seveda več, pa se tega ne poslužujem, sicer sem "napol" prisebna. : ) Evo, jo nameravam zlorabit, na nočni vožnji z vlakom do Krakowa marca... In **biga, sem pač čudna, ker se mi ne da ure in ure po letalu zijat in se pogovarjat s folkom. Od moje kolegice mama mi je dala 1x Xanax tablete, je rekla: pa deci vina na letalu čez, boš spala, boš videla... No, Xanax sem vzela, vina pa ne pijem... : ) Spala sem vsaj ene 5 ur. lidka [sonce] Sporočilo je spremenil(a) lidka dne 25. feb 2009 10:07:20

Sem zaspanka. Kar sem podedovala. V študentskih časih sem prespala vse vožnje z vlakom po Evropi, kav sploh ne štejem, ampak ob desetih zvečer bi jaz že zelo rada spala.....ob sobotah popoldne tudi. Prve dni dopusta ponavadi spim po 11 ur v kosu. Bjutislip jemljem blazno dobesedno Pred desetletjem in nekaj sem imela teden in pol slabega spanja do nespanja in to me je s pospeškom sesulo (kar je tudi edinih deset dni, ko nisem mogla zaspati) in potem so me zdravniki lepo pozdravili - skratka, to, da nisem mogla spati, je bil znak, da je zdravje na psu in je bil, hvala bogu, signal tako intenziven, da smo vse lepo popravili. Je pa bilo tistih deset dni brez spanja tako grozljvih, da je za eno življenje to zadosti in če bom še kdaj padla v kakšno nespečno situacijo, grem nemudoma po pomoč. Tudi slučajno se ne bom samozdravila, tudi ne bom sredi noči likala in pospravljala in po obvoznici se tudi ne nameravam voziti - to je vse preveč nevarno... Se mi vsi, ki imate težave s spanjem smilite - ja, zadnje dni me neko sočutje napada, kaj pa vem, mah, po moje bo minilo....My point is, če imate težave s spanjem, ne sprijaznite se s tem. Sprijazniti se z nespečnostjo, to pomeni, ne odpravljati vzrokov za nespečnost. Vzroki za nespečnost so pa vsa tista psihološka bagaža in balast (negativni čustveni vzorci, frustracije, imenujte to, kakor hočete....), ki jo človek prenaša s sabo, pa bi bilo mnogo bolje, da bi večino tega odvrgl nekje na poti. Ker, edini legitimni razlog za to, da ne spimo, je bolezen nas samih in naših dragih. Pa še pri taki zadevi pride človek hitro k pameti in ugotovi, da neprespan in zblojen ravno ne pomaga nikomur. Vsi ostali razlogi za nespečnost pa spadajo v kategorijo psihološkega balasta in tega se je treba rešiti in to na pravilen način. Vendelina jr.

Vendi, tudi prekomerno spanje, za odraslega preko osem ur, kaže na psihološke težave oziroma beg pred realnostjo ali osamljenostjo, morda tudi kaj tretjega. Jaz pa sem se zdravila zaradi tega. Ko sem končala s tretjo porodniško in odšla v službo, ko je največja norišnica, sem jaz spala tudi stoje, meni je bilo tako fajn, otrok pa zvrha stopnic mahal. Tako da je tako pretirano spanje kot nespečnost lahko zdravstveno narobe, lahko pa tudi ne. Pač eni ne potrebujejo toliko spanja kot ostali. Pri nas v službi imamo sodelavko, ki pravi, da še ni spala več kot štiri ure v kosu. Malčica Sporočilo je spremenil(a) MALČICA dne 25. feb 2009 12:40:45

Seveda, Malčica, beg v spanje je eden od znakov, ki nakazujejo depresijo. Da ne govorim o tistih revežih, ki imajo nevrološko motnjo - nekaj s koncentracijo - in potem dokaj hitro zaspijo (sem enkrat gledala dokumentarec na BBC-ju o tej motnji in o tem, kako je težavno žviljenje). Samo je to treba gledati celovito, v smislu, kaj človek počne takrat ko ne spi, ali je motiviran ali ni, ali je odgovoren ali ni, ali je kreativen ali ni itd itd. Zgolj količina spanja ni enoznačen podatek. Samo je pa razlika, če se nekdo po petih urah spoči frišen in za nov dan (jaz rabim tri ure več, minimalno) ali pa se uleže v posteljo in z muko zaspi in bognedaj, da ga kaj zbudi sredi noči, ker potem ne more zaspati nazaj. Kot je razlika med nekom, ki je brez problema zaspal in vstal po petih urah in nekom, ki je vzel tabelto, da je lahko zaspal za pet ur. In tisti, ki mora stalno jemati tablete za to, da lahko vsaj malo zaspi, ta nekje v sebi ve, da se problem s tableto samo omili, reši pa ne. Kot tudi tisti, ki miži v strop in se trudi spati, deep down ve, da tole ni čisto ta pravi način in da dokler se ga bo oprijemal, ne bo nič boljše. Plus, redno jemanje uspavalnih tablet povzroča dvig telesne teže. Uspavalke delujejo tako, da preprosto upočasnijo tok živciranja in posledično upočasnijo hitrost vse presnove v telesu in skratka, potem se človek čez čas zredi.... Kar se vidi tudi po fotkah vseh celbritijev, ki so, preden zakorakajo v kak rehab center, vsi nekam nabuhli... Vendelina jr.

He, he. Jaz spim podobno kot Vendy in moje potrebe po spanju so večje kot pri povprečju, mi pa zaradi obveznosti ponavadi malo "manjka", pa še otrok doprinese dosti nespanja... In ko me po parih dnevih sesuje, sem taka, kot bi bila zadeta, sploh ne dojemam okolice. Da ne govorim, kako znam biti tečna. Takrat tudi moj partner vidi, da sem v zadnji fazi, ki je že "kritična" in me da spat za ene tri, štiri ure, se on ukvarja z otrokom, in to z veseljem, samo, da mami pride k sebi in je potem vse normalno. Za vikend si privoščim če se le da, ker enostavno rabim. lidka [sonce]