Pozdravljena!
Sedaj bi še jaz dodala svoj piskerček, ker me zelo spominja na razmere pri nas pred 13 let. Prvega otroka sem rodila pri 23 letih in z njim preživljala čudovito materinstvo. Bila sem mlada, sproščena, vesela in uživala ob otroku, ki je bil zelo neješč, vsak dan se ga vozila v ZD na tehtanje pred in po dojenju. Sekirala se nisem niti malo, uživala sem ob tem. Otroci mojih prijateljic so takrat spili že 150 ml iz flaše, moj ko sem si spumpala pa le 70. Pa nič me ni spravilo iz tira, bila sem vesela, nasmejana, on pa mi je to še z večjo mero smeha vračal.
Stvar pa se je zelo zeloooo spremenila čez 10 let, ko sem rodila drugega otroka. Zadala sem si, da bom dojila in res samo dojila, ker se samo s pomočjo dojenja otrok lepo razvija in ima dobro mamo. Pa ni šlo, malo je pil in se zvijal, jaz sem se sekirala. Sekirala sem se za vsako malenkost, če je dovlj spil, če se dobro razvija, da tudi zahirančki spijo, ko so lačni, ko ni spal sem zopet ugibala zakaj je siten, kaj je narobe. In tako naprej v začaranem krogu večnih sekerencij, iskanja napak na otroku. Otrok je bil res zahteven in sicer verjetno po moji zaslugi, saj ga niti trenutka nisem pustila brez nadzora. Opazovala sem ga in se spraševala, če se v redu razvija, če lepo obrača glavico, če odpira in zapira dlani. Otrok je verjetno opazil oz. začutil mojo nesprščenost, zasekiranost, živčnost in se na podoben način odzival.
Konec tega začaranega kroga je bil moj odhod v službo. Takrat sem se sprostila, odklopila in nisem imela več časa nervirati otroka. Stanje v naši hiši se je zopet normaliziralo. Zato draga Čebulka je popolnoma razumem in upam, da se bo tudi pri tebi stanje kmalu uredilo. Ne muči otroka s hrano, ne obremenju njenega trebuščka, poskušaj se sprostiti, ona je sita in zadovoljna.
Želim ti, da se kmalu znebiš tega nepotrebnega bremena, uživaš v vlogi mame in še v kakšni drugi vlogi, ki te veseli, razvedri in pozabi na nepomembe kilograme pri zdravem otroku.
LP
sonce51