22. jan 2009 19:48
Če delavec DA odpoved pogodbe o zaposlitvi, potem delodajalec upošteva (v tvojem primeru 60 dnevni) odpovedni rok, določen v Zakonu o delovnem razmerju (osnova); podjetje lahko deluje po kateri od kolektivnih pogodb, lahko ima svojo podjetniško pogodbo, lahko ima delavec v pogodbi o zaposlitvi napisan svoj odpovedni rok.
Če delavec delodajalca PROSI za sporazumno prekinitev pogodbe, potem ta SPORAZUM o prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa podpišeta obe strani (delavec in delodajalec) na pobudo ene od strank (običajno je to delavec, ki je našel drugo zaposlitev, delodajalec pa se z njegovim predlogom (in tudi rokom prekinitve) strinja!!!) v katerem zapišeta s katerim dnem preneha veljati pogodba (v tvojem primeru po 30-ih dneh).
Odškodnina ni običajna (kolikor je meni poznano), je pa seveda mogoče, da se stranki o njej sporazumeta (v tem istem sporazumu); to pomeni, da če se tebi hudo mudi v drugo službo, delodajelec pa želi zaradi skrajšanja sicer zate predvidenega odpovednega roka odškodnino, se, kot že napisano, o višini le-te dogovorita.
Tu ni prisile, ali se obe stranki strinjata ali pa ne (in če se ti ne strinjaš, potem pač moraš počakati na potek odpovednega roka v celoti - odvisno sicer od delodajalca, toda po mojem mnenju bi v tem primeru morala dati v prvem odstavku opisano odpoved).
Na kratko:
- v prvem primeru DAŠ odpoved (delodajalec na to ne more vplivati), v drugem PROSIŠ za sporazumno odpoved (delodajalec se strinja ali ne). No, v bistvu je zelo odvisno od tega, kako vsebino odpovedi daš.
- ne ponujaj odškodnine na "prvo žogo", počakaj na odgovor delodajalca, morda ne bodo želeli odškodnine. Ti ponudi denarno odškodnino le v primeru, če te ne želijo "izpustiti" pred odpovednim rokom.
Upam, da sem napisala razumljivo.
LP Lipa