Tašča me dobesedno sovraži in mi grozi celo to,da me bo ubila

tema je zaklenjena

VilmaS  

član od: 10.10.2003

sporočila: 1067

15. jan 2009 12:40

sarin je napisal/a:
...največkrat se sploh ne oglasi na telefon,ker meni,da ima spet napade.potem sem na vrsti jaz.....sarin

Če se sin ne oglasi, ne vidim razloga, da bi se ti. Stike z osebo, ki ima do tebe tak odnos, bi jaz mirno pretrgala brez kakega hudega vložka energije. Res je to partnerjeva mati, vendar dokler se ne bo otresla sindroma medvedke, je jaz ne bi spustila v svojo bližino...škoda energije, ker te bo v vsakem primeru požrla. Če ji ne boš dovolila, da ti pride do živega, bo njeno početje sčasoma izgubilo smisel in dvomim, da bo v nedogled renčala v meglo.

Jaz bi kar verjela tvojemu fantu, da je "ignoranca ob izpadih" edini način, da ji postaviš mejo. Posnemaj ga.

LP, V.

rebecca  

član od: 19.3.2002

sporočila: 2739

15. jan 2009 12:41

sarin je napisal/a:
........skratka sploh več noče domov,ker noče poslušati,da dela narobe in da se ne odloča prav...itd. sarin
Ne vem kako prepricat nekoga, ki ni pripravljen poslusat. Ali sploh obstaja kdo, kateremu zmore prisluhnit? Ce je verna se morda lahko obrnete na duhovnika? Kaksna soseda ali sorodnik? Mogoce bi kdo ki ni direktno vpleten, lazje dopovedal taki trdoglavki da z vsem tem kar pocne dela skodo predvsem sebi, ker bo izgubila se to kar ima. Veliko je ze, vec se bo. LP, R.

HejHoj  

član od: 14.2.2008

sporočila: 135

15. jan 2009 12:51

lidka je napisal/a:
Jaz sem v življenju potegnila tole: ni važno, če so družinske vezi. Če ne gre, pač ne gre. Najbolj hudo je mučit enega in drugega. In si dopovedovat, da si si familiarno soroden in bla, bla... V življenju se moramo postavit sami zase, brez mam, tašč ipd. Tako bomo živeli polno. In, pa naj se sliši še tako grdo, ne rabimo ne mame, ne tašče, na kogarkoli, da bi preživeli... lidka
In - bo tako tudi, ko boš ti mama, tašča....?

klavdijaB  

član od: 31.3.2004

sporočila: 952

15. jan 2009 12:59

bisagolf - prizadela te je tašča. kaj pa ko te bo prizadela mama, mož ali otrok. Ko se ti bo otrok zlagal, krivo prisegal ali okrog govoril, da si najslabša mama? Boš takrat prenehala govoriti z otrokom (možem, mamo)? Malo razmisli ali bi enako dolgo pestovala užaljenost, če bi te obirala tvoja mama. Kljub vsemu pa živiš v njeni hiši. jaz sem (žal) še iz tiste generacije, ki so jih učili, da je treba tasta in taščo spoštovati.... klavdija

Vendelina jr.  

član od: 17.5.2006

sporočila: 9217

15. jan 2009 13:05

rebecca je napisal/a:
Ne vem kako prepricat nekoga, ki ni pripravljen poslusat. Ali sploh obstaja kdo, kateremu zmore prisluhnit? Ce je verna se morda lahko obrnete na duhovnika? Kaksna soseda ali sorodnik? Mogoce bi kdo ki ni direktno vpleten, lazje dopovedal taki trdoglavki da z vsem tem kar pocne dela skodo predvsem sebi, ker bo izgubila se to kar ima. Veliko je ze, vec se bo. LP, R.
Draga rebecca, če nekdo ni pripravljen poslušati, se mu pač ne da nič povedati in tudi nihče naj se tega posla ne loti, ker pač ne bo poslušan. Nikogar se ne da "naganjati s palico v raj". Vendelina jr.

rebecca  

član od: 19.3.2002

sporočila: 2739

15. jan 2009 13:32

Vendelina jr. je napisal/a:
Draga rebecca, če nekdo ni pripravljen poslušati, se mu pač ne da nič povedati in tudi nihče naj se tega posla ne loti, ker pač ne bo poslušan. Nikogar se ne da "naganjati s palico v raj". Vendelina jr.
Vem. Malo nerodno sem postavila uvodni stavek. LP, R.

Cila  

član od: 5.10.2006

sporočila: 3768

15. jan 2009 13:38

Vendelina jr. je napisal/a:
Drage moje, Ali ima katerakoli od vas kakšno izkušnjo, ki je šla takole: neka oseba vam je šla fino na jetra, zdelo se vam je, da vas ogroža, zdelo se vam je, da dobiva več pozornosti kot ve, zdela se vam je preprosto zoprna in ste se na trudile, da bi imele čim manj stikov z njo, ampak ta oseba se ni dala zmesti in vam je vsak dan s svojo prijaznostjo in prisrčnostjo dokazovala, kako je v redu in potem ste, nekega dne, glej ga zlomka, spregledale in videle, da ta oseba je pa čisto okej in zdaj ste jo akceptirale in nekako sobivate v eni silni harmoniji?  Vendelina jr.

 

Takšne ne. Kvečjemu izkušnjo, da je bil prvi vtis tisti pravi, čeprav sem se kasneje morda prepričevala, da sem narobe dojela ali čutila.

Drugače pa je, če človek ni čisti negativec. Če sožitju le nekaj stoji na poti. Takrat je možnost, da s prijaznostjo odvzameš ostrino, začasno ali za vedno. Takih izkušenj pa imam nekaj. Ne s taščami ampak s sosedi. Z nekaterimi bi bili lahko skregani pa ravno zato nismo, ker sem pravi čas ubrala čisto druge strune, kot so jih pričakovali. Ja , in z nekaterimi od teh se od takrat dalje zelo dobro razumemo. Samo tistega Krpanovega reka, ki gre nekako takole: " kaj ga bom s pogačo pital, kogar ne maram, tako mu zabelim, da ga čimbolj zaboli" se ne smemo držati.

Sarinine tašče ne poznam, zato ne morem dati prav nobenega nasveta. Vzrokov je lahko več, ne samo posesivnost do sina. Lahko da je posredi celo bolezen. V vsakem primeru je pristop drugačen in upam Sarin, da boš iz vsega napisanega znala izluščiti tistega pravega za tvoj slučaj.

Bisagolf, tisto taščino opravljanje bi bilo treba še analizirati. Je samo čenče okrog raznašala? Nekateri (ja, tudi moški so vmes) se temu preprosto ne morejo upreti in to počnejo brez zle misli.  Je jamrala, kakšna reva da je? Ni prav, ampak iz hudobije tudi to ni bilo. Resnično zamerilia bi ji lahko le, če je govorice o tebi širila okrog z namenom, da te očrni in da ti škodi.  Tukaj bi rekla še nekaj, s čimer sem pred leti zaprla usta svojim sodelavkam:  "Pa kaj, če me v sosednji sobi opravljajo, koga pa ne. Samo meni tega ni treba na nos nositi!" Tako "obveščanje" toleriram le, če gre za res pomembno stvar, ki bi mi lahko škodila, na čenče se pa požvižgam.

Seveda je pa situacija čisto drugačna, če je bil  ves ta čas tudi tvoj pozitiven pristop umetno vzdrževan in ti je vse skupaj končno čisto prav prišlo, da si prekinila stike. Ali je temu tako, veš najbolj sama.

 

 

 

Cila

And1  

član od: 17.12.2008

sporočila: 10

15. jan 2009 13:47

Hm ja,poznam eno takšno kot jo je opisala Vendelina.Harmonija o kateri pišeš je pa velikokrat zmotna (vsaj po mojem osebnem mnenju !).Sicer moram reči, da se vsaj po moji še zaenkrat kratki zakonski izkušnji,ne smem ravno pritoževat.Sicer mi gre od časa do časa hudo na jetra ampak recimo, da sem jo sprejela,ker sem jo tudi morala. Poročila sem se z njenim sinom, nje pa ne moremo zbrisat ampak bo vedno nekje blizu,pa če mi je to všeč ali pa ne. Stikov pa ravno nimaš pravice prekiniti,saj ponavadi to vodi do velikih prepirov, če ne drugega seveda. And1

bisagolf  

član od: 16.11.2008

sporočila: 135

15. jan 2009 13:56

Vendelina jr.mogoče te res nisem razumela, ampak na začetku se mi je kazala kot čudovita oseba. Ona je začela blatiti mene. In jaz bi naj bila zdaj tista, da bi »popustila«. Ne bo šlo. Matilda, lepo, da si vzpostavila zvezo in zdaj se imate radi. Čestitam. Toda pri meni je bilo obratno. Začetek super, nato pa po 8 letih ugotovim, kaj se dogaja za mojim hrbtom. Mi pa je bilo dostikrat čudno, da so me ljudje spraševali (tisti, ki so jo poznali) kako se razumem z njo. Sem vedno dejala čudovito. Zdaj razumem, kaj so mi hoteli povedati. Jaz pa tega nisem opazila oziroma sem si zatiskala oči pred resnico. Pogovor ne zaleže. Poskušala a brez uspeha. Dogovor ni zdržal niti dneva. KlavdijaB sem zelo, zelo spoštovala kot taščo tako tasta. Kar sem poudarila že prvič. Bila sta mi oba kot druga starša in to sem tudi večkrat obema rekla. Tast mi je umrl pred 2 letoma (pljučni rak) in vse do smrti sem pomagala tašči pri njegovi negi, dajala morfij, mazala s kremami in to zato ker sem ga imela zelo rada. Lahko pa s ponosom povem, preden je umrl sem mu zadnja dala poljub, pijačo ter morfij. Bil je res velik človek in žal mi je, da ga ni več med nami, potem se tudi tašča ne bi tako visoko nosila in spremenila od kar ga ni. Še zdaj mi je težko, ko se spomnim na njega, saj ni bil še njegov čas. In kaj hočem s tem povedati, kot sem že prej napisala, če koga cenim, cenim do konca, koga pa ne pa mu zamerim do smrti. Pa ne glede če je to mož,mama, oče, otrok. Če jaz nekoga spoštujem ga ne žalim, mu pomagam po svojih močeh (in zdaj ne pravim, da zamerim za vsako malenkost). Ne razumem zakaj bi naj odpuščali ljudem (čeprav so to najbližnji) nonstop v nedogled, oni pa nas bi znova in znova poteptali ob prvi priliki. Mislim, da si s tem samo še podaljšujemo svoje živce. Če ni rešitve rajši pozabiti, da sploh obstajajo. Vse gre do neke mere. Ne živim pa več samo v njeni hiši, ampak je delno tudi moja. To zapuščino mi je pa zapustil, tast. To pomeni, da vseeno nisem bila tako slaba snaha kot me ima tašča. Ali? bisagolf

lidka  

član od: 16.12.2002

sporočila: 3690

15. jan 2009 14:01

Metuljc, ne vem, kako bo, ko bom jaz tašča. Pa ne jemat tok osebno, no! Definitivno ne mislim živet življenja svojega otroka. Otrok je na svetu zato, da odraste, se uči in da dela napake. In da se iz napak uči. In dokler otrok ne "bluzi" tristo na uro, ni razloga za paniko. Kdo pa sem jaz, da mi njen partner ne bo všeč? lidka [sonce]

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Tema je zaklenjena, zato vanjo ne morete več pošiljati sporočil.


Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Trixi
malo za hecsijasaja
MOJ vrtrdkapica
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti