Moj vrt

Tolščaka je tudi pri meni kar nekaj , a , ker ga ni težko izruvat me ne moti preveč  . Tudi slak in osat ne predstavljata nekega večjega problema . Ob živce me spravlja pa trava , ki raste v šopih . Iz ene korenine požene tudi po deset poganjkov na vse strani  , kot hobotnica lovke . Ne vem , kako se imenuje , zelo hitro raste korenine pa ima tako globoko , da je ne morem izruvat v celoti , vedno je nekaj ostane v zemlji in preden oplejem vrt do konca , je na začetku že spet polno te trave . Ta plevel imam že leta na svojem vrtu , odkar sem ga zadnjič pognojila s hlevskim gnojem , ki ni bil dovolj uležan , pa še drago sem ga plačala . Zato gnojim samo še z organikom  , a te trave se ne morem znebiti . A ve kdo , kako se imenuje ? Je morda to pirnica ? Pri tleh je rahlo rdečkasta , listi so suličasti , rast pokončna .

   Kokr , hvala za tvoj nasvet , bom poskusila . Doslej z vkopanim vedrom nisem imela uspeha , ne miška , ne voluhar se nista prišla kopat .

Kokr, jaz sem blond.... a lahko pripneš slikco tvoje mišolovke, prosim!

Jaz pa nastavim mehko vabo glodacid vsake toliko časa-in imam mir.

Hvala obema za trud in zelo koristne informacije, upam, da mi bo postopno uspelo kaj rešit če ne me bo še volja za vrt minila.

Ta tako imenovani tolščak je kar lepo navadni tolščak (Portulaca oleracea), sorodnik tistega lepooi cvetočega portulaka, ki smo ga včasih (in ga nekateri še vedno) sadili na suha, skormna rastišča.

Zgoraj oemnjana trava je najbrž ena od vrst rodu Phleum - mačji rep. Za določitev vrste je premalo podatkov. Sem se ravno borila z njo, med čebulo, šalotko, kjerkoli pač. Najlažje jo je krotiti, če jo še majhno populimo. Druga možnost bi bil pa prstasti pesjak (Cynodon dactylon). Ker ni navedeno, kako cveti, ne morem reči, za katero travo gre.

Rimljanka , hvala .

Res je nemogoče z gotovostjo reči za katero travo gre , pa saj navsezadnje sploh ni važno . Dejstvo je , da je tu in zdaj ( na mojem vrtu ) in , da bo tu tudi ostala najbrž za vedno . Pa že mora biti tako . Bolj ko gledam vse te trave na tvojih sličicah , bolj se mi zdi , da sem jih veliko večino že videla na vrtu  , he , he .  

nočka  

Če zastrupljamo miši,  zastrupljamo tudi njihove uničevalce, podlasice, razne ujede,maččke in končno tudi sebe, zato je nabolje lov z različnimi pastmi.Res je kar dosti dela z nastavljanjem, potem pobiranjem ulova in zakopavanjem, vendar je po mojem to najboljši način ,da zmanjšamo populacijo miši.Z mišolovkami sem v petih tednih ulovil 174 miši.Želim vam uspešen ulov Vido.

Pozor, v bližnji okolici Ljubljane, na območju, kjer je veliko pridelave za trg, je na delu neznani storilec, ki z majhne njivice (malo večji vrt) pobira pridelke. To se je zgodilo sredi belega dneva, med mojim jutranjim in poznopopoldanskim obiskom. Storilec (storilka?), viden z večje razdalje, tako da je res ostal "neznan", se je pripeljal z avtom kar do gred, pobral solato, kumare, bučke, celo sadike solate, posajene pred nedavnim, obrnil avto, povozil, kar je še ostalo, in se odpeljal.

Skoraj poleg moje njivice so res velike obdelovalne površine, kjer pridelujejo zelenjavo za trg, pa so bile moja skoraj podivjana solata in šest sadik nove bolj interesantne. Bio pridelava je pa le bolj zdrava.

Upam, da je tatiču (tatici?) teknila solata, predvsem mlade sadike.

Tukaj pa mišolovka ne bo pomagala.

bibi

Mišolovka ne, doma narene "ježevke" pa.  Dve deščici, skozi nabiješ par žebljev,  jih postaviš v kolesnice pred tvojim vrtom (če je to seveda izključno dostop do tvojega vrta) in čez potreseš toliko prsti, da se deščic ne vidi. Pa pozabit ne smeš, da sama ne zapelješ nanje. 

Sem sama razmišljala o kakšni takšni, malo zlobni varianti, pa bi morala kar dolgi deščici pripraviti, ker  je nepridiprav(ka) zapeljal(a) kar počez čez travo. Pa baje me lahko potem še toži (mi je povedal sosed, da je enkrat dobil tatinko na licu mesta in je poklical policijo, pa so potem njega obravnavali, kot da je kak kriminalec - tresla se je gora, rodila se je miš:) no, pa smo spet pri mišolovkah).

Mož me pa itak tolaži, da sem tako pridna med rastlincami, da imam lahko poleg samooskrbe še oskrbo za bolj potrebne od nas; voluharje, miške, strune, zajčke (je mož videl enega na koncu vrta, pa je mislil, da je kenguru, ker je bil res velik), pa tudi za ta krščene.

Malo me je pokuha jezica, ampak ker sem se malo potožila, mi je že lažje.