12. nov 2008 9:01
Mislim, a ni tole vse skupaj brez veze razburjanje?
1. Dokler smo plačevali cestnine na hišicah in ABC postajah, smo povprečni vozniki v pol leta plačali več kot 35 EUR. Da ne govorim o tem, da so potem mnogi vozniki eskivirali cestninske postaje in so šli na enem odcepu prej dol, pa potem čez idilično slovensko vasico zanesljivo več kot 50 na uro, pa kljub temu jih je bilo ravno toliko, da so zamašili vasico, naredili dodatno emisijo CO2 in ne vem kaj še vse.
2. Tale vaja s 35 EUR in 55 EUR za od 1. 12. 2008 naprej: naj vsak premisli in si prizna, da je do sedaj že prevozil tistih 35 EUR, če je pa kupil vinjeto prejšnji mesec, jo pa lahko itak uporablja pol leta in si potem nalepi tisto za 55 EUR, ki jo pametni kupijo zdaj, ker zna biti, da se bodo potem podražile..... in eno leto, ma kaj devet mesecev za 55 EUR bo namreč trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več.
3. Če se bodo enoletne vinjete prisiljene podražiti na račun tega, da se bodo uvedle kakšne s krajšo ročnostjo za tranzitne šoferje (ne prejudiciram, samo dopuščam možnost...) se bomo pa pač vozili z dražjimi. Ali pa iskali kakšne druge možnosti prevoza.
Ampak imejte pred očmi še tole: denarja od vinjet (prej cestnin) je v osnovi namenjen vračilu kreditov, s katerimi so se gradile in se še gradijo avtoceste. Če bo tega denarja iz vinjet premalo (na račun tega, da imajo vinjete všečno ceno), bo v primeru, da DARS ne bo imel denarja za plačevanje kreditnih obveznosti, moral intervenirati državni budžet in primakninit svoj del (krediti za gradnjo avtocest imajo poroštvo države in za vsako tak kredit in skladno s tem tudi poroštvo je parlament sprejel poseben zakon - izvolite, pa guglajte, da vidite, kako tekst zgleda). Z drugimi besedami, toliko, kot ne bo denarja iz vinjet, bo šlo iz budžeta in potem bo posledično vedno zmanjkalo v budžetu za tiste "družbene dejavnosti" (šolstvo, otroško varstvo, kultura, zdravstvo), ki jim imamo vsi radi in bo manj za socialne transfere (nadomestila za delo, štipendije, otroški dodatki). Izvolite, pa iz tega izvedite sklep, okej?
4. Nekoč v bližnji prihodnosti bomo imeli satelitsko cestninjenje. A kdo v resnici misli, da bo to za potrošnika ceneje?
5. Problem našega transporta je naslednji: bolj kot cestnine/vinjete - to bi v enem deležu tako ali tako plačevali, je problem tranzita. Pri nas je ogromno domačih prevoznikov, plus je ena ogromna gneča baltskih in ostalih EU in ne-EU šoferjev, ki čez vozijo v Koper, Trst in nazaj domov. Ker nimamo kvalitetnega železniškega prevoza (povprečna transportna hitrost tovornega vlaka je 30km/h), se tam blazno malo vozi. In je večina na cestah. Ki se potem obrabljajo in emisije CO2 so velike....kakšnih strašnih zmanjševanj vozniških dovoljenj se ne da narediti, ker bi potem bilo v težavah koprsko pristanišče. Nisem pa - pa iščem, pa ne najdem - zasledila kvalitetne razlage, zakaj za tuje voznike kamionov niso cestnine dražje.
6. Drug problem naše prometne infrastrukture je slabo načrtovanje prometnic oziroma dodajanje elementov v projekt brez ustrezenih popravkov v projektu, kar potem vodi v to, da nobeden ne more verificirati spremeb projekta, ker te spremebe sploh niso zapisane. Kar je javnost videla letos poleti. Šentviški predor, drseča podlaga v štajerskih tunelih.... Pa recimo ugajanje enemu podizvajalcu tudi na račun tega, da glavni izvajalec lepo opozarja investitorja, da vgradnja dotičnih diletacij na viadukt ni pametna, ker da mreže za diletacijo nimajo testiranj za zimske razmere. Pa investitor to lepo ignorira in potem je treba vzeti netestirane mreže za diletacijo. Ki jih potem zimska služba ob prvem snegu polomi.
Ampak tudi, če bi imeli pametno, da ne rečem optimalno rešitev za teme iz točk 5 in 6, bi s tem morebiti lahko dosegli bodisi kakih 10% prihrankov in morda kakih 10% večje prihodke na cestninjenju. Kar nas kot uporabnikov še vedno ne bi osvobodilo dejstva, da bomo morali tisto vožnjo po avtocestah na nek način plačati.
In česar ne moreš spremeniti, akceptiraj.
Ali pa se blazno oboroži z znanjem in voljo za izvajanje spremeb. Ker problem je pa vseeno širši in daljši od tega, kdaj človek nalepi tisto enoletno vinjeto na šipo.
Vendelina jr.