| spagon je napisal/a: |
| Meni je pa 1. november čisto OK praznik. Predvsem je zelo vesel. Dobimo se vsi, cela familija, ki je res velika in razseljena po celi Sloveniji. Že od nekdaj je bil ta praznik bolj povod za družinsko srečanje, kot obiskovanje grobov. Potem ko se ob skupnem kosilu naklepetamo, narežimo in si povemo vse novice, gremo na grob, prižgemo svečko, potem pa nazaj domov. Tam pa potem klepet in nemalokrat pravi žur do poznih ur. Predvsem je lepo, ker smo kljub temu, da smo razseljeni po celi državi ostali povezani med sabo in mislim da sta dedek in babica prav vesela, ko nas gledata dol in vidita da se imamo skupaj vedno fajn. saša |
1. november-je res spomin, ali morda...?
Na pokopališče hodim čez celo leto, ko imam čas. Prinesem rože in prižgem svečke, če pa ravno za 1. november ne morem, se pa tudi ne sekiram. Kaj si o tem mislijo drugi, mi tudi ni mar. Pomembno mi je, da je moj oče vedel, da ga imam rada, da ga spoštujem in da sem bila zadnje mesece njegove hude bolezni ob njem. Število sveč in rož tega ne bo spremenilo.
stana
Je sploh katera pomislila (moški se še niso oglasili, se mi zdi), da je to dan, ko se od blizu in daleč srečajo ljudje. Pa naj bodo to znanci na pokopališču, kakšno rečejo, zvečer, ko je tema, pri nas tudi kakšno zapojejo, ali pa sorodniki, ki se morda srečajo enkrat letno. In zakaj ravno 1. novembra? Ker je dan spomina na mrtve in prav nič ne škodi, če se družijo tudi živi. Ja, marsikje jae tko, kot je napisala spagon. Meni je to všeč.
Bi rekla takole: živi in pusti živeti. Mrtvi itak imajo svoj mir.
rimljanka - zasebno mnenje
Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
