Jaz sem pa takoooooo srečna, ker lahko delam katero koli izmeno - si sama določim, v raztegnjeni pižami, v copatih, z umitimi ali neumitimi lasmi, brez dragih šmink in pudrov, .... pa je delodajalec zelo zadovoljen z mano...
Zraven dela pa lahko še s hčekico debatiram, kaj dobrega spečem, skuham, ....
Ne zamenjam za nič na svet 
Ko pa smo že v pri taki temi.... v osnovni in srednji šoli sem imela vse - no skoraj vse.
Oblečena v drage cunje, obuta v naj, haj superge, .... pri 16h letih sem pazila na brata, ga vozila iz vrtca, mu kuhala, ga preoblačila... v tem sem uživala.
Lepo otroštvo, kar se materialnih stvari tiče... ampak vam odkrito povem, da bi veliko raje videla, da bi starša takrat manj delala, da bi si vzela več časa zame in za brata. Da bi kot družinica večkrat odšli na kakšen izlet, da bi skupaj igrali kakšno družabno igro v deževnih dneh.... ja manjkalo mi je veliiiiiiiiko ljubezni (pa sta me - in me imata še vedno zelo rada).
Sedaj, ko sem mamica, se trudim, da bi moja hčerka imela dobro, ampak drugačno otroštvo kot jaz.
Ni oblečena v draga oblačila, pa ni zato nič manj srečna. Z njo preživim vsak trenutek ki lahko, se z njo igram, crkljam, ....Ljubezen za lepo otroštvo je pomembna - ZELO!!!
In ja. Nimamo pospravljenega in sterilnega stanovanja. Pri nas ne moremo jesti s tal. Raje si vzamemo več časa zase, kot pa za cunjo in kanto. Smo pa zato srečna mlada družinica. Ki se bo enkrat povečala - upam da v tako kratkem času, da bo vsaj eden zastonj v vrtcu 
... drage dame... ne morete se spustiti na tako nizek nivo, da bi lahko normalno komunicirale z meli.
Raje jo pustimo, da bo imela čas kaj pomit in pomest, si popravit šminko, in sledit modnim smernicam, pa čeprav niti s stroški ne more skozi mesec. 

MM