Jaz imam eno res najboljšo prijateljico. Je moja sošolka iz gimnazije in že od tam dobra prijateljica, nerazdružljivi smo ratale pa na faksu, ker smo edine iz našega razreda hodila na tisti faks. Skupaj smo šle čez dobre in slabe čase. Na njo se res lahko zanesem in nikoli ne bom pozabila vseh tistih malic, zdravil,...in ne vem česa vse še, ko sem bila kje v službi in nisem imela šans, da grem ven.Da o kavah, toplih sendvičih, kapučinu in postelji pri njej v študentu ne govorim. Njej lahko vse, sam res vse, povem in vem, da se ne bo zgražala. Dobro, če se ne strinja, mi pove, na lep način seveda. Drugače imam pa še cel kup drugih prijatljic s katerimi grem na kavico, pa s katerimi se srečujemo za rojstne dneve,...Ene so moje sošolke, druge sem spoznala preko interneta. Tudi na KulSlo imam kar nekaj prijateljev, še posebej rada čvekam z eno bejbo iz Maribora, ki me vedno nasmeji.

Kar se tiče prijateljstva z mami, smo prijateljici, si zaupamo določene stvari. In to od tistega časa dalje, ko sem šla na faks, prej smo bile večkrat na bojni nogi. Je pa to drugačno prijateljstvo kot pa z mojimi vrstnicami.
Jelenckova
