Winxice

joj, joj, joj, , zadnjič sem ponorela, ko so v PIL priložili (podarili-cena v prosti prodaji je okoli 2 Eur) album Winx. Še dobro, da je bil vmes vikend in, da sem se pred ponedeljkom umirila in se mi ni več dalo telefonirat na uredništvo. Sem pa se z mojo 11 letnico pogovorila in ji razložila, da je tak način distribucije albumov totalno neprimeren, saj nam nekaj vsiljuje in posledično "prisiljuje" v nakup nekih nalepk. Dogovorili sva se, da teh nalepk ne bomo kupovali, saj tudi pred tem, ko so nam vslili ta album ni imela želje po tem. Risanke pa si tu in tam ogleda, ni pa zasvojena z njimi. O primernosti vsebine risanke pa tudi albuma pa raje nebi, ker bi verjetno spet nastala dolga in žolčna razprava... Že nekaj let pa zbiramo "životinjsko carstvo". p.s. "otroci so zahtevni toliko kolikor jim to dopuščamo" K Sporočilo je spremenil(a) KARMINA dne 11. jun 2008 09:42:26 Sporočilo je spremenil(a) KARMINA dne 11. jun 2008 10:33:21

http://www.coloring-kids.com/winx-coloring-book-p

Pitončica

no pri nas zbiramo kraljestvo živali,mislim da je od vseh takih in drugačnih sličic še najbolj,..... je res da je čokoladica kar draga,vendar je njihov album poučen in opisi živali kar nekaj pripomorejo pri domačih nalogah,.. za nagrado je tudi paket slaščic,sicer vsakič lažji aja pa slikic ne limamo v album ampak ga uporabljamo za pobarvanko,sličice pa limamao v šolske zvezke pri spoznavanju narave anaeva

Jezik oz. tipkovnica me srbi, ne morem si pomagat, ne me kregat, zgolj moje mnenje. Pa kaj to vaša deca gledajo? Risanka je živ obup, slaboumna, sprašujem se o sporočilni vrednosti le te. Je ni. No mogoče anoraksija, samo lepa dekleta zmagujejo. Seveda zgledi vlečejo, vrtec je poln tega, winxi tu, winxi tam. Ampak z malo potrpljenja, se tudi otroku da dopovedati, kaj je kaj, pa ne s prepovedjo. Pogovor, usmerjanje otroka delajo čuda. (ne vedno, kot rečeno vrtec in šola so polni tega) In, ko so winxi, ali pa oni koljači od želv itd, se mala enostavno spravi od TVja ali pa me pokliče, da menjam program. Pa ne na Cartoon, francoski Tiji je ena krasna stvar, brez slaboumnih in nasilnih risank. Slikice: Ati, winxe bi mela. Ja seveda, ni problema. Dokler prideva do kioska, je že trdno odločana, da so Fifi in cvetličniki boljša izbira. lp Vlado

spagon-- Konec koncev sem pa tudi jaz malo "usekana", ki pri svojih 27ih polnim album nogometnega evropskega prvenstva s sličicami nogometašev saš

Jaz pa pri 37-ih z njo menjavam nalepke, ki jih potem moj 10-letnik vneto lepi v album. In zdaj, ko skupaj z njim (včasih se pridruži še hči) gledam tekme EP, mi postreže z vsemi podatki o igralcih, ki jih je prebral v albumu. Pri katerem klubu kdo igra, koliko je velik, star...vse ve! Sem prav ponosna nanj! 12 letna hči redno spremlja Rebelde, žicala je tudi za koncert, vendar se nama z možem zdi še malo premajhna za v tisto gnečo, pa še precej drage karte so, kolikor sem zasledila. Je pa res, da smo za razvijanje trenutnih "obsedenosti" s popularnimi liki iz risank, filmov...soodgovorni tudi starši. Jaz sem ponavadi (z denarnimi prispevki in odobravanjem) sodelovala pri stvareh, ki so bile tudi meni simpatične. Tako sem do sedaj otrokoma kupovala video kasete oz. snemala risanke"Mojster Miha" - takrat sta bila še v vrtcu, hčerka je bila en čas navdušena nad miško Minko (smo kupili knjigice in lutke), babica in nona sta prispevali kar nekaj Barbik (na srečo se manija z barbi hišami, konji in drugimi dodatki pri nas ni razvila)....kaj je še takega....ja, album "Reševanje malega Nema" sta še imela in ga veselo polnila. Pa skoraj bi pozabila Pokemon karte. Sama jih nisem hotela kupiti, sin je sam kupil en zavitek z denarjem, ki mu ga je za rd dala nona, potem se je to v šoli nekaj časa menjavalo, zdaj pa so utonile v pozabo. Včasih je si prišel precej poklapan z obiska pri prijateljih, ki sta vedno dobivala vse, kar je bilo tisti trenutek "in", pa naj je šlo za lego, gradove, dinozavre, kinder jajca ali nalepke za najrazličnejše albume. Večkrat mi je očital, češ, ona dva dobita, kar želita od none in mame, meni pa nič ne privoščite. No, na tako izsiljevanje tipa "to rabim, ker imajo že vsi" pri nas nikoli nismo in nočemo padati in to otroka vesta, zato se zdaj, ko sta večja, na ta način na naju sploh ne obračata več. Ja, starši smo tisti, ki se moramo odločiti, do kam gremo! In otroci se tega presneto zavedajo! V glavnem, zdaj kupujemo nalepke za nogometni album in naj se sliši še tako smešno, na koncu ne vemo več, kdo je bolj "upaljen" na to- sin, hči mož...ali jaz! mamaF - Mojca Sporočilo je spremenil(a) mamaF dne 11. jun 2008 10:47:15

Vlado K

matilda sem se slabo izrazila ;) se mi zdi da so postali starši dosti bolj schengenski zelo malo mej postavljajo otrokom! sem ravno nekaj dni nazaj v kinu videla malega otroka ki se je zadiral na prodajalko kart ker se njej ni zdel mlajši od 10 let (ne vem točno koliko, v glavnem da bi bila karta zastonj al polovična) in oče ga je spodbujal..."ja ja tako ja, ti koza prokleta kaj govoriš da ni toliko star" in ta mali..."ja pi*da ti mat**na, jaz karte ne bom plačal"...mislim, sem ostala kot... Opažam tudi, da se dosti staršev pušča kontrolirat s strani otrok...ŽALOSTNO! P.S.: seveda ne leti na vse starše, na večino pa žal ja. ycrna Sporočilo je spremenil(a) ycrna dne 11. jun 2008 11:07:27

ycrna je napisal/a:

meni se zdi da so danasnji otroci prevec zahtevni se prav bojim kaj bo ko bom imela jaz otroka.. ycrna

To je pa odgovoren pristop " k stvari" - mi imamo dva, ampak sta se zelo zgodaj sprijaznila da ne bosta dobila vsega,kar sta videla pri sosedih ali v vrtcu. Tudi iz globokega spostovanja do tistih,ki imajo svoje otroke neizmerno radi, ampak jim nimajo kaj dati, ker imajo samo za mleko in kruh .Ni jih malo,verjemite. Malo izven konteksta,pa vendar. kozamurnik Sporočilo je spremenil(a) kozamurnik dne 11. jun 2008 11:17:38

Jaz sem si pa pri 30 letih za vsa leta nazaj nakupila kinderjajca s krokodili, hi, hi...:)))) (tista zbirka krokodilov me je stala 2 kili plusa..:))))))))))) so pa iz njih nastale ene boljsih jaslic, ki sem jih imela kdaj postavljenih pod novoletno jelko...:)))))) Tko da... asketska vzgoja kdaj udari nazaj v poznih letih..:))))))))) lp, proxima

Naj še jaz pristavim svoje... doma imam nogometaša (9let), ki je albume in sličice odkril v prvem razredu devetletke. Smo napolnili eno "Ligo prvakov" in rekli, to je to. Na, pa ti pride druga po pošti v Delu, skupaj s par nalepkami in ker ga nisem dovolj hitro vrgla v star papir je šlo jovo na novo. Letos, ko bi naj spet nekaj zbirali, sva se pa usedla skupaj in preštela vse "dupliče", ki so se nabrali od zadnjega albuma. Nabralo se jih je za več kot 70 evrov. Ko sem mu to preračunala v sladoled (ki ga obožuje) in sva ugotavljala, da je to toliko denarja, da bi si ga lahko privoščil vsak dan med počitnicami, se je pa zamislil... le kakšna dva dni je še sanjal, da bo poskusil prodati stare sličice (za katere seveda ni bilo zanimanja), potem pa se sprijaznil... In ko danes skupaj poškiliva na kakšno tekmo EPja, privleče v dnevno sobo star album pa v njem gledava kdo je kdo in ali se je že prodal kakšnemu novemu klubu... Naj dodam še to, da mu že od petega leta dajem tedensko žepnino - zdaj znaša 5 eur, porabi jo pa vglavnem za rojstnodnevna darila prijateljem in sošolcem, pa kakšno igračo, ki se meni zdi neumna ali preveč draga, si kupi s tem, če je huda sila. Nikoli ni pomisli, da bi si album in sličice kupoval iz nje (kar je zame dokaz, da reč ni tako nepogrešljiva), prišparal pa je v teh letih tudi kar lep znesek Irena