Fobije

Bojim se zaprtih prostorov, kač, podgan, mišk, psov in....... mojega moža, ker je zlo strog.....Hujši kot ata in mama

Tudi jaz se bojim višine, kač in ostalih plazilcev, pa nadležnih žuželk in včasih sem in tja kakšnega psa. Tudi moja mlajša hči se panično boji psov in to zna biti kar zoprna reč in ne vem, kako naj jo odvadimo tega strahu. Panično sem se bala tudi leteti z letalom, pa sem imela pred kratkim enkratno priložnost za izlet v ZDA in videla, da to ni nič groznega, zlasti v tistih ogromnih letalih, čezoceanskih, sploh skoraj nič ne čutiš turbulence, ampak iz LJ v Frankfurt nas je pa na mali Adrii kar dobro premetavalo, da je bil še moj mož malce zelen. K sreči samo takrat, nazaj je bilo OK. Ni dobro preveč gledati tistih filmov z letalskimi nesrečami in national geographica tudi ne, ker se potem strah vrne:(( He he, tudi mene je strah teme oz. mi je zeloo neprijetno, če sem čez noč sama doma, pa mi je nerodno iti kam drugam spat. Sem šla enkrat, ko je šel mož na neko poslovno pot, s hčerama spat domov k svojim staršem, pa nisem mogla dobro spati, čeprav sem spala v svoji dekliški postelji. Od takrat naprej raje malo potrpim in smo pač same doma. mojcca

Trenutno se panično bojim, da bi moj mali fasal rotavirus ali gripo. Urška

Rimljanka, žabje ličinke se imenujejo paglavci,. Pa brez zamere, žabe regljajo. Kje sem pa napisala da so vodne živali? Majuscka

Jaz se panično bojim čokolade, zato vsako hitro odprem in zmažem, da mi slučajno ne bi kaj nardila.

 

 

jade

jade je napisal/a:

Jaz se panično bojim čokolade, zato vsako hitro odprem in zmažem, da mi slučajno ne bi kaj nardila. [jezik][srecen]     [:P]jade

Smo opazili ja in tudi to, da bi ti eni najraje pomagali. Začetnica

Majuscka je napisal/a:

Rimljanka, žabje ličinke se imenujejo paglavci,. Majuscka

 

Pri nas pa rečemo paglavci mulcem, ki kakšno ušpičijo, hehehe.

LP

cervus

Psi,podgane,pajki,to je vse ok!Samo da nam ni treba umret.Lešnik pravi spiš ,kaj pa sam trenutek smrti.Že par botov sam bila prisotna pri umirajoči osebi in povem da je najbelj grozno od vsega.Predstavljajte si da vam dajo še teden dni časa in točno veš da umiraš in da ti nihče na tem svetu ne more pomagat?Kot otroče sam se bala strele pa sam se skrila mami v naročje,ko pa se zavem da me niti mamino naročje ne more ubraniti smrti,me je tako strah da...da bi kar umrla.In če se zbudiš ko te že pokopljejo?v popolni temi,v zaprtem prostoru?Se so že znani taki primeri citro5

Od kar se spomnim me je groooozno strah teme. Ko pa sem enkrat šla sama peš po temi 4km (nuja pač) se je ta strah zmajnšal. Amapk ni izginil!!! Me je pa tudi strah plovil. Zato na trajektu strogo pri miru sedimo. Zaradi mene ne sme ob rob trajekta niti mož. vida u.

Pajki... Jerča