Fobije

Jaz se pa lahko pridružim katki lopatki glede kobilic in tistih groznih žvali,ki lazijo naokoli in letajo po zraku.Ne bojim se pa kač-nasprotno enega pitona bi celo imela sama pa mi mož ne pusti,ker so mu kače grozne. toppy Sporočilo je spremenil(a) toppy dne 22. jan 2008 09:44:29

Drugače imam podobno fobijo kot Ežoj, samo v resnici pa višine. Res tega me je blazno strah in celo v sanjah me tlači, da nekje padam z ene velike višine.To je res grozen občutek. Lepo pa radi se imejmo. ursa40

miši, podgan, kač in višine klavdija

Od živali sigurno da pajkov, kač in podgan. Sicer s kačo in podgano še nisem imela neposrednega srečanja,(samo živalski vrtovi, slike) vendar mi že omemba teh dveh zaledeni vso kri, da o pajkih ne govorim. Ni me strah višine, temveč globine in veličine. Globine- odprtega,samotnega morja, veličine-velikih premikajočih se ladji( tovorne). Ponavadi me morajo vsaj trije držat ko se kje mimo kakšne večje ladje peljemo.Kriza barbay

Ničesar. Začetnica, smrti se ti ni treba bati, takrat je tako, kot da bi spala, nič ne veš in nič ne boli. Staranje pa.... no, to pa že boli, sploh zjutraj včasih . Lep dan želim vsem lesnik

Vse kar leze mi je brrrrrrrrr. Sedaj se pa ne smejat ,ampak to je resnica.Bojim se zaklenit na javnih wc.Imam poseben ritual,ko grem na javne wc.Tako,če kdaj bušite kam na wc in koga presenetite ,brez skrbi to sem jaz. balonka

ežoj je napisal/a:

zajtrk: polovica sklede solate s kaplico limoneinega soka kosilo: cela skleda solate s dve  kaplici lim. soka in eno kaplico olja ( pa boljše brez ker je škodljivo ) večerja: pol sklede solate brez dodatkov. Tega se pa res bojim ( brrrrrrrrrr ).

marelica

Fobijo imam pred utesnjenostjo, čeprav se mi to dogaja predvsem v sanjah, da se moram splazit skozi kakšno majhno lino; v resničnem življenju je podobna stvar kakšna gužva kje v zaprtem prostoru. Kar se tiče utesnjenosti me je že groza gledat kakšne dokumentarce o jamskih potapljačih, ki se plazijo skozi kakšne sifone... Do kač pa nimam fobije ampak neko strahospoštovanje - se mi ful dostikrat sanja o njih pa mi nobena nikoli ni nič naredila in tudi v resničnem življenju sem imela kar nekajkrat bližnje srečanje z njimi - na gorskih poteh pogosto srečaš gada, leta nazaj sem celo hodila opazovat (z varnostne razdalje) enega zavaljenega modrasa v naši gmajni, ki se je ob večerih sončil pred svojo skalco. Za premagovanje strahu sem mu dala eno lepo slovensko ime. Bi pa prosila vse, ki se bojite bitij ki lezejo ali so sluzaste - ne jih zaradi tega pobijat, ker so marsikatere med njimi ogrožene vrste (kače) ali pa zelo koristne (npr. slepci, krastače). tigris

Odprtih prostorov, ne prenesem samote na odprtem, dobesedno me zgrabi panika, zato vedno koga vlečem s sabo pa magari psa. Lepo prosim, kako naj v takem stanju vozim? Izpit imam že več kot 40 let, a kaj mi pomaga, če si ne morem niti predstavljati, da bi se sama znašla na cesti. daga

lesnik je napisal/a:

Ničesar. Začetnica, smrti se ti ni treba bati, takrat je tako, kot da bi spala, nič ne veš in nič ne boli. Staranje pa.... no, to pa že boli, sploh zjutraj včasih . Lep dan želim vsem lesnik

A fajn pol-počivam pa rada. ja bo treba kakega terapevta obiskat, ker jaz se ne morem sprijaznit, da me nekega dne ne bo več na tem svetu. Tudi vsaka smrt kakega mladega človeka me strese-sploh nenadna. Si pol pa te kar naenkrat ni! Začetnica