31. jul 2008 10:14
Rada jem in vse mi je dobro. Tudi se mi redkokdaj zgodi, da bi bilo tako daleč, da bi rekla: ne morem več. Kar naprej nekaj papam.
No, najprej sem v ponedeljek in torek prešla na sadje v dopoldanskem času, za kosilo sem pojedla čisto majčkeno kumaric v omaki. V torek tudi tako s tem, da sem si po službi naredila samo paradižnikovo solato.
Potem sem odšla v nabavo za zeljno juho po tistem receptu. In sem skuhala ogromen pisker.
Sedaj imam na sporedu le-to. V neomejenih količinah, doma si celo malo spasiram, da je vsaj izgled malo drugačen. Ne gledam na uro in jem, ko grem mimo juhe po nekaj žlic. In nisem lačna.
V glavi sem si poštimala, da je do nadaljnjega na dnevnem redu juha in nič drugega in ni mi težko. Nekako bi rekla, da sem si sprogramirala zaenkrat ta način prehranjevanja.
Včeraj zvečer je bila mala skušnjava in bi z veseljem en kos klobasice pa sem si zrezala velik paradižnik, malce posolila in veste, da ga skoraj nisem mogla celega pojest.
Titta