član od 20063112 sporočil
Pri nas živi sijajen črn muc, ima približno sedem mesecev, bleščečo se dlako, jantarjaste oči in ljubezniv značaj.
Živi s tropom muc, ki se pri nas prehranjujejo, ne pustijo se pa prijeti. Mačke so tukaj za vedno, mačkone pa, ko odrastejo, naženejo ali se pa kar sami odselijo.
Muce so vse lovke, vsak dan me obdarujejo z bolj ali manj obdelanimi trupli podgan, tu ne pomaga nobeno redno prehranjevanje. Večinoma so predane matere, imajo pa tudi neke vrste kibuc oziroma zadrugo z natančno določenimi vlogami.
Očitno imajo en svoj prav.
Mladiči obeh spolov se pustijo prijemati nekako do spolne zrelosti, potem pa se mačke izmikajo.
Ko so že noseče in ko so mladički majhni, pa spet dovolijo kontakt, tudi če je z mladiči kaj narobe in jih brez mame vozimo k veterinarki in hranimo po dudi se ne vznemirjajo.
Preživi jih zelo malo, tistih, ki jih ne pokosi mačja kuga se lotijo podlasice in neprivezani vikendaški psi, ti zadnji celo ob spodbujanju svojih maloumnih vodnikov.
Vedno in v vsakem leglu se najde kakšna muca ali muc, ki se odloči, da bi rad živel z ljudmi. To zelo jasno pokažejo, no, jih pa vzamemo v družino ali pa poskusimo najti kakšno, ki bi želela živeti z njimi. Nekateri se znajdejo sami.
Živim na področju, kjer je dosti pomorcev, ki seveda pripeljejo domov vse sorte posebnih muc.(kaj muc, prinašajo tudi kače, pajke velike kot mačke in kakšen cepec pritovori celo krokodila). Večine teh dolgodlakih, pisanih, takih in drugačnih mačk se obdarovanci prej ali slej naveličajo, nekatere preživijo, se razplodijo in posledično je na tem območju več malo bolj "posebnih" muc kot ne vem, recimo v Šiški.
Večina se jih rodi spomladi, do konca junija, ko se privalijo turisti, so to božanske rdeče, bele, pisane, po možnosti dolgodlake kepice, ravno prav velike za poduk in zabavo mladeži pa še ne toliko spretne, da bi delale škodo v gospodinjstvu.
Do septembra jih dnevno nadevajo s porcijskimi oradami, zmrznjenim jastogom in mlekom iz hladilnika (če dobijo drisko, pogumnejši pozvonijo pri domačinih in jih poverijo s priporočilom naj se obrnemo na veterinarja; drugi jih enostavno pustijo pred vrati).
Ko se jeseni odpeljejo vzhajajočemu soncu in svojim bolj ali manj bleščečim karieram naproti, ostane za njimi vsaj ducat zmedenih mačjih mladičev. Še najbolj se znajdejo najbolj navadni, tisti tigrati in ta črni s kratko dlako. Te so že poleti podili od kastrol in žara.
Ta najbolj imenitne, dolgodlake ali kako drugače "skoraj rodovniške" oddamo, običajno se ob sončnih jesenskih koncih tedna in ob mehki mačji dlaki oglasi vest (ali kaj?), tanavadni pa ostanejo.
Trenutno je takih pri nas pet. Že omenjeni črni muc, ki išče družino, trije tigrasti, ki jih od ljudi zanima samo hrana in ena belo rdeča muca, ki si, tako kot črni, očitno želi doma. Stara je pet mesecev.
Če bi kdo hotel posvojiti katerega od njiju, naj se mi oglasi po osmem januarju na ZS.
nola