7. dec 2007 9:51
Sweetie, večina ljudstva ne teh prostorih je bila "nekoč" (ne vem čisto, kdaj naj bi to bilo, ampak slo nostalgija nekako nese v 19. stoletje, pa malo socialnega realizma zraven in te stvari) prej ko ne ne najbolj premožna, oziroma so komaj shajali oziroma so bili sirotinja. In so imeli silno robate medsebojne odnose, ker revščina naredi zelo robat karakter. Za praznike so jedli tisto, kar se je njim zdelo, da spada v priboljšek, da je nobl. In to je bilo meso, pa fajn zabela. Potem pa dolgo časa nič, ozrioma ekonomiziranje v obliki repe, močnika in zelja in predzadnji mesni ostanki so šli ob pustu v lonec, potem pa je bil 40 dnevni post, ker itak ni bilo kaj veliko konkretnega za v lonec dati. In potem še zadnja šunka za veliko noč, potem je pa začelo tudi zunaj že kaj rasti, pa kakšno kuro ali piščanca se je tudi dalo zaklati...
Jedilnik? Jedilnik je seznam hrane, ki jo bo nekdo pojedel za en obrok in koncept jedilnika se je med široke ljudske mase v Evropi, pa tudi ZDA in Avstraliji prijel enkrat v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Ko se je začela hrana množično proizvajati in ko vsaj beli svet ni bil več lačen. O jedilniku se da razpravljati takrat, ko izbiraš med hrano A, hrano B, hrano C...hrano XY. Dokler pa nimaš kaj za izbiro, ni jedilnika. Je samo hrana, ki je na voljo. Do you see the difference?
Z drugimi besedami, tradicionalnih jedinikov ni bilo. Naši dedki, pa tudi en del staršev ima rado božič tudi zaradi tega, ker takrat niso bili lačni. Ker drugače so bili.
Morda bi veljalo tudi o tem razmišljati, ko se pleme frguli, da tega ne bo jedlo, pa onega tudi ne. Ker to, da mi, ki imamo jedilnike, mi smo v redkem privilegiju, ki ni tako star in tudi smo v krepki manjšini. Od 100 ljudi na svetu jih samo 21 nima pomanjkanja hrane (ja , od teh 21 jih je pa 12 divje predebelih, od njih jih pa 8 živi v ZDA).
In z malo manj fabricirane nostalgije gledati za "tradicionalnimi dobrimi starimi časi", ki jih v resnici nikoli ni bilo.
Vendelina jr.