Tašča - snaha

2. dec 2010 15:40

Vendelina jr. je napisal/a:

home made je napisal/a: Nevem več kaj naj si mislim. Nisem prepričana koliko besede si lahko vzamem, koliko lahko rečem da ne presežem roba. Če bi bilo po moje, bi od tu odšla, ampak me zaenkrat zadržuje ljubezen do svojega fanta. Sprašujem pa se, koliko in če sploh, bom imela miru, ko/če si urediva svoje stanovanje v svojem nadstropju, s svojim vhodom. home made   In ja, odselita se. Nemudoma. Ne nekaj trpeti tam in ne izmišljaj si izgovorov, da ti bi že šla, ampak zaradi ljubezni do fanta si tam. To so izgovori in ti to veš. Pa srečno. Vendelina jr.

Draga home made, verjemi Vendelininemu zadnjemu odstavku. Ljubezen do fanta te zadržuje, praviš ... vendar bo ta ljubezen počasi začela veneti, če ne spremenita stvari čim prej, ljubezen lahko rase samo v sproščenem, urejenem okolju!

Za ljubezen kmalu ne boš imela več ne volje ne moči, če te bo vsakodnevno izčrpaval tast in njegov alkohol.

Saj vem, da je "kamot", če te praktično že čaka stanovanje - toda pomisli, za kakšno ceno? Predvidevam, da so vsi fantovi bratje odšli od doma - v svobodo. Zakaj bi torej tvoj fant (in ti z njim) moral vztrajati v uničevalnem okolju, kjer tempo kroji alkoholik? Dolžnost, usmiljenje, obljuba mami morda?

Karkoli že je pravi vzrok - vidva si zaslužita svoje, svobodno življenje. Ali s tastom, ki gre nemudoma skozi AA program, ali nekje drugje. Naj vajina ljubezen ne postane žrtev alkohola.

Pa srečno, upam, da naših besed ne boš vzela kot napad na svoje ravnanje, ponujamo ti le možnost razmisleka na drug način.

Mojca

2. dec 2010 18:52

Draga home made, takoj pojdi stran, s fantom ali brez njega. Praviš, da se še izobražuješ, torej sklepam, da imaš toliko pameti, da veš, da to ne pelje nikamor. Si resnično želiš živeti v takem? Kaj pa vajini bodoči otroci? Si želiš, da bi jim tast dajal tak zgled? Alkohol ni enostavna stvar in pusti posledice-. Kaj pa pravi fant? Mu je to normalno? Jasno je, da nobena družina ni popolna. Vendar ti imaš še možnost, da si postaviš prave in trdne temelje. Sploh pa mi ni jasna še ena zadeva: Kje pa piše, da moraš ti kuhati, likati, skratka skrbeti za svojega tasta? Ti si kvečjemu odgovorna za svoje starše (ob predpostavki, da potrebujejo pomoč), ne pa za njegove. Mislim, da bi morala biti malce "egoistična" in sebe postaviti na prvo mesto. Saj veš, če imaš sebe rad, si sposoben ljubiti tudi druge, ali kako že gre to ... Torej preberi si ponovno vse, kar so napisale moje predhodnice in ukrepaj. Če ne boš zdaj, se boš čez 20 let "zbudila" in ugotovila, da si nekoč, pred leti, naredila veliko napako. Želim ti veliko trdne volje! Gigi_84 Sporočilo je spremenil(a) Gigi_84 dne 02.dec 2010 18:56

3. dec 2010 8:20

[citat=--Vendelina jr Sključena in prestrašena, da ne boš iritirala alkoholika in ob dveh zjutraj kuhaš, ker ti to ni težko.....Mislim, draga moja, ob dveh zjutraj se eventuelno pleše ob štangi v domači spalnici in eventuelno se jedo jagode in smetana v postelji in to je čisto vse, kar bi morala ti glede hrane početi v teh letih.  Mislim da smo se narobe razumeli. S tem ko sem rekla, da lahko za fanta vstanem in kuham tudi ob 2h zjutraj sem želela povedati to, da mi do sedaj še nikoli ni bilo težko skuhat, pospravit, itd. Z veseljem to počnem, saj tako vsaj malo povrnem fantu za vse kar dela zame: mi stoji ob strani, me vzpodbuja v šoli, cele dneve dela saj konec koncev trenutno finančno preživlja mene in tasta. So se pa časi precej spremenili in tastu ni jasno, da je kuhanje, pospravljanje le moja dobra volja. Sicer se v tem trenutku čutim dolžno, da kaj postorim doma medtem ko moj dela; ni pa moja dolžnost srbeti zanj. Pa me popravite, če narobe razmišljam. Da bi šel na zdravljenje si težko predstavljam. Glede na to, da tudi ob precej manj kočljivih temah nikogar ne spusti do besede, bi tu bilo še manj uspeha. Sploh pa je star 70 let in odkrito rečeno, dvomim, da je kateremu od otrok kaj takega prišlo na misel. Fant, glede na to da zjutraj gre, domov pa pride ob 18h..tudi nima veliko stikov z njim. Se je pa v tem letu zelo spremenil njegov odnos do očeta. Morda je tudi on rabil nekoga, da mu odpre oči. Še vedno ga živi, kar mislim da ni prav, saj s tem "podpira" alkohol; ampak se je začel upirati njegovemu terorju. Včasih se je ob njegovih izbruhih obrnil in šel stran, zdaj mu pove svoje in se prepir konča s tem, da je tast tisti, ki stisne rep med noge. MamaF: Tudi stanovanje me tu ne čaka. Čaka me le "streha in pod". Streho bo treba najprej dvigniti, potem so na vrsti stene, napeljava vode, elektrike.... Mislim si, če bova nabrala toliko denarja, da si tukaj urediva stanovanje, ga bi lahko nabrala pa še toliko, da se postavi majhna hiška samo za naju. Ker poznam fanta, mi je kristalno jasno da težko sprejme odločitve iz danes na jutri zato nanj ne želim pritiskati. Bom pa načela to temo z namenom, da sprevidi, da tu nima obveznosti in ima pravico do človeka dostojnega življena kje drugje. Zelo sem vesela vaših komentarjev. Iščem pravilne odgovore in drugačne poglede na nekatere življenske odločitve saj želim pretehtati vse možnosti preden se odločim. To je bil moj namen pisanja v tem forumu, zato hvala. home made

3. dec 2010 9:17

Draga home made,

Bi rekla, da si v stiski. Če ne bi bila, ne bi sem napisala svoje zgodbe.

Kadar so ljudje v stiski, se tolaži takrat, ko so rane odprte in je treba počakti, da se zacelijo. Ko pa so ljudje v stiski, rane pa niso odprte, je pa eno stalno delovanje, ki pelje v napačno smer, takrat se pa ne tolaži. Je bolj primerno vzeti strategijo "tell it like it is". Tako se ljudje zdrznejo. Tole, kar bo sledilo, ti na prvo žogo sploh ne bo všeč. Mrzel tuš ni najbolj prijetna zadeva, ampak po navadi ima kvalitetne učinke in evo ti mrzlega tuša.

 Kakorkolči obračaš in kakorkoli boš poskušaila razložiti, zakaj si v situaciji, kot sti, kakorkoli boš oblikovalala razlaga in izgovore za to, kako misliš, da se moraš malo oddolžiti, ker te nekdo spodbuja v šoli...in kakorkoli smo mi iz tvojega zapisa prebrali nekaj, ti si pa mislila malo drugače (pa vidim, blazno drugače zadeve nismo prebrali), dejstvo je naslednje: To je tvoje življenje in ti si zanj odgovorna. In odgovornost pomeni, da moraš premisliti svoje izbire in če ugotoviš, da kakšna izbira ni prava - ne za božjo voljo vztrajati na njej. In iskati izgovore za to. Ker enkrat bo "samo še toliko, da dobimo nekaj denarja, pa gremo", drugič bo "moram nekaj narediti zanj, ker me podpira pri šoli" in tretjič bo nekaj tretjega. Štos je pa v tem, da če boš nadaljevala z izgovori se bo tvoja začasna situacija vlekla in bo postala stalna. Leta tečejo in tečejo vsem in nihče si ne sme privoščiti, da frčka čas z napačnimi ljudmi in napačnimi odločitvami.

Praviš, da te fant podpira v šoli, da nosi denar k hiši. Lepo. Pohvalno. In da mu to moraš povrniti s pospravljanjem in kuhanjem. Halo? Draga moja, v odnos se se ne gre za to, da se vrača s pospravljanjem in kuhanjem. V odnos se ne gre za to, da se bo nekaj "vračalo".

V tvojem zapisu je, če dobro pogledaš ves čas (eksplictino in implicitno) vključena ideja, da smo v nekem psihoekonomskem odnosu v smislu: ti narediš to zame, jaz naredim to zate. Draga moja - emocionalne veze na tej bazi ne obstanejo.  Skratka, poglej vase (če ne vidiš problema,so za to tudi svetovalci in delajo na koncesijo) in poglej, odkod za vraga ti misliš, da je družinska zveza nekaj, kjer smo v psihoekonomskem odnosu. Ker tu je - v tem tvojem gledanje - neko prapočelo napačnih odločitev (tistih, ki si jih že sprejela in tistih, ki jih še boš, če ne boš naredila nečesa zase). Ker, če boš tako nadaljevala, imaš lahko tudi najboljšega fanta na svetu (sama sicer mislim, da gre za nesrečnika, ki ga je zaznamovalo psihično nasilje alkoholika in bo moral še veliko delati na sebi, da se bo popravilo), ampak tvoja zveza bo drsela v večno medesbojno pobotavanje odprtih terjatev (a si ME branil pred tastom, jaz sem TI pa štumfe oprala in TI skuhala govejo juhico?) in čez pet let se bosta že fino sovražila, če bosta še skupaj, čez deset let bo pa eden od vaju začel piti. Mlademu človeku je sicer nedoumljivo že to, da se bo nekoč postaral (ampak dejstvo je, vsi se, če učakamo) in da bo z leti postajal nekaj, za kar si nikoli ni mislil, da bo (ampak verjemi mi, nihče, ki je danes star 35 let ni pri svojih dvajsetih mislil, da se bo njegovo življenje orbnilo tako, kot se je).

 

In če pogledam na odnos skozi optiko tega, kako si dva izmenjujeta odprte postavke: Ti pereš, kuhaš in "vračaš" fantu, ker te "podpira". Fant te pa podpira, ker si ti vmesni tampon med njim in očetom alkoholikom in si na prvi bojni liniji in kasiraš večino alko-strupenjač.  Se tole bere grdo? Seveda se. Jaz sem samo nadaljevala argumentacijo z logiko, ki si jo ti začela.

 

Glede tasta in njegoega zdravljenja - jaz nisem predpostavila, da se bi šel on zdravit. On je že zafrčkal svoje življenje in tu se kaj dosti ne da popraviti. Ni pa nobenega razloga, da bi ga zafrčkala vidva. In zdravljenje in strokovno pomoč potrebujeta vidva (vsak iz svojih razlogov).

Vendelina jr.

3. dec 2010 13:58

Draga home made, da je s pijanci hudo te čisto razumem, saj poznam čase, ko je bil še moj dedek živ. Vsi smo trpeli in nikoli ni bilo nič dobro. Kolikokrat sem čistila njegovo stanovanje, polno nesnage in kužka, ki ga je hotel imeti v hiši...Obračalo se mi je. Ko se je pa napil nas je vse zmerjal in obtoževal, da mu krademo.... Ampak smo potrpeli, saj razen nas ni imel nikogar. Tvoj fant je očitno moral prevzeti vlogo skrbnika za svojega očeta. Na žalost si tudi ti vpletena, ker živiš pri njemu. Vem, da je breme brezposlenosti težko toda ,toliko časa kot imaš sedaj ga ne boš imela več. Kaj pa je pospraviti in skuhati, če ne hodiš v službo... Tudi tvoj fant računa, da mu boš stala ob strani in skrbela za gospodinjstvo ,odkar nima več mame. Tvoj tast pa ne več žene in se utaplja v alhokolu, saj nikomur ni več mar zanj. Potrebuje pozornost, kakršnokoli. Sicer pa bo prekomerno pitje pustilo posledice. Svetujem ti, da se dvigneš nad problemi, naredi vsak dan kar lahko, požri opazke glede hrane. Posveti se sebi, fantu, ki od tebe pričakuje določeno mero razumevanja. Konec koncev je to njegov oče, kakršnkoli je. To bo okrepilo tvoj odnos in tudi ti boš imela več energije za iskanje službe. Zavedaj pa se, da tudi ko boš dobila službo in bosta začela graditi zase ,oče ostal tam kot je in bo še vedno težil, predvsem pa potreboval pomoč, z leti in leti več. Na tebi je, da sprejmeš dano situacijo ali pa odideš. Malo več jeklenih živcev in goro potrpljenja. Kako že pravi pregovor: potrpljenje je božja mast...

3. dec 2010 14:16

Potrpljenje je božja mast, revež je pa tisti, ki se z nji maže, pravijo. Če bi bila moja hči v taki situaciji, kot je home made, bi ji svetovala, če bi me za nasvet vprašala seveda, čimprejšnji odhod iz takih razmer. Moje mnenje je, da se pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne ( iz lastnih izkušenj v primarni družini ). Ljudje pa, ki so bili v taki družini prisiljeni živeti kot otroci - z njimi je težko živeti, če še niso predelali vseh travm, preden so se spustili v partnersko razmerje. rosie

3. dec 2010 15:01

Nikar ničesar ne vlagaj v te razmere, niti svojega (po)trpljenja niti mladosti niti denarja (in še najmanj ljubezni), pač pa vso energijo vloži v razmišljanje o odhodu na drugo lokacijo, če ne gre skupaj s fantom (mislim, da bo šlo), se odtrgaj iz tega okolja brez njega. Ko bo tast ostal sam, brez dodatnega financiranja, se bo morda v stiski celo odločil za zdravljenje oziroma sprejel tovrstno pomoč. Če ne, bo tvoj fant enakovredno s svojimi brati (od daleč in s trezno glavo) poskrbel zanj, kakor je treba poskrbeti za onemogle starše (Ko bo seveda prišlo tako daleč, kar bo brez zdravljenja verjetno kmalu). To je moje mnenje. O svojem življenju pa odloča vsak sam, medtem ko zbira različna mnenja. Danca

3. dec 2010 15:40

Draga home made, stopi korak nazaj in se vprašaj tole: ali si res pri zdravi pameti sposobna sprejeti odločitev, da boš prostovoljno šla živet pod isto streho z alkoholikom? Ti si namreč naredila točno to. Ali je bilo to po zdravi pameti ali ne, presodi sama. Ne meči si peska v oči. Ti kar sanjaj, da bo vse v redu tisti hip, ko si bosta uredila svoje stanovanje na podstrehi. NIČ se s tem ne bo uredilo, ker bosta še vedno živela v senci pijanca in vse svoje probleme odnesla s seboj na podstrešje. Vse bo ostalo tako, kot je zdaj. Ta hip edina pametna možnost je, da se odseliš. Fant lahko gre s tabo, če ga je kaj v hlačah, če ne, pa naj ostane doma. Ampak s takim si v življenju ne boš kaj veliko pomagala, tako da je v tem primeru edino prav, da ostane tam, kjer je. Vem, kaj se pravi postavljati se na svoje noge - sem več kot deset let tolkla podnajemništvo in potem dolga leta odplačevala dolgove za stanovanje, tako da vem, kaj ti svetujem. Ampak verjemi, da se splača. Ker samostojnost nima cene, je neprecenljiva. In če se fant v to avanturo ni pripravljen podati s teboj, je bolje, da za vedno izgine iz tvojega življenja. Verjemi - uspeh v življenju ni hiša, diploma, služba, mož, poštirkani otroci, avto in pes. Edino merilo uspeha v življenju je to, koliko si ti sama zadovoljna z njim. Samo to šteje. Ne glede na to, da se zdaj seveda niti najmanj ne strinjaš z mano. Lep pozdrav, Sonja

3. dec 2010 16:41

Najtežje si je priznati, da problem dejansko obstaja in se soočiti z njim, ker potem ga moraš začeti reševati.

Tistim, ki imamo nekaj življenjske kilomemtrine za seboj in tudi marsikakšno grenko ali težko preizkušnjo za seboj, večinoma vemo, da imata Vendelina in limnol v bistvu zelo prav. Vsa opravičila za nekoga in izgovori, četudi za lasten račun, so lahko le odlaganje odločitve, za katero morda še nimamo dovolj poguma. Ni pa nič narobe, če pred odločilnim korakom vse pretehtamo in med tem tudi malo podebatiramo. Kakšno drugačno mnenje, ki nas usmeri kam drugam kot smo si sami začrtali, v takih debatah zelo prav pride.

 

Na koncu pa se vsak od nas odloča zase.

 

Mamamia

mamamia

3. dec 2010 17:24

V kolikor se s predhodniki večinoma strinjam do neke mere, pa se z vama multivitamin in mamamia, strinjam v celoti .... ... tebi homemade pa želim, da bi se na koncu izteklo popolnoma v tvojo korist in po tvojih željah karkoli boš naredila ...

katjushka