Suhi kvas ali pecilni prašek

Če gre za biskvitno testo, potem je skoraj zagotovo prišlo do napake pri prevajanju, tako da je po mojem prava odločitev pecilni prašek. Cornellia

Sigurno je napaka pri prevajanju. Tudi jaz imam eno tako knjigo kjer je povsod namesto pecilnega napisan suhi kvas. Sem enkrat ptobala in dala suhi kvas, kot v receptu, da ti ne rečem kaj je ratalo. jade

Hvala za odgovora. Otilija

Ojej, kaki prevajalci. Po moje nič ne kuhajo, pa jim nič že logika ne pove. Jelenckova

Ja, za prevajanje moraš dobro znati oba jezika, pa še stroko. rimljanka

Ja, rimljanka, se strinjam. Prevajanje sploh ni simpl and easy pa tudi ce znas dobro oba jezika. Moja kolegica iz Skotske se je kar dobro naucila italijanscine, pa je hotela "za poleg" se malo prevajati. Je dobila za probo za prevest eno stran neke komercialne zadeve, pa se Italijani, ki niso v stroki, niso razumeli. Tako da res treba obvladati tudi stroko! Jerneja USA

Ja, to temo smo že obdelali. V knjigi Sladice je namreč pri vseh biskvitnih testih omenjena vrečka suhega kvasa in ne pecilnega praška, kot bi moralo pisati. Sicer biskvit ni bil nič drugačen kot običajno, saj sem poskusila po enem od tistih receptov, navsezadnje tudi pecilni prašek ni nujna sestavina biskvitnega testa 8teta torta, kje si???). Je pa svinjarija, da kuharska knjiga s tako napako sploh izide brezlistka z opozorilom o napaki.

Sicer so pa naši prevajalci že tudi prevedli spomladansko čebulo v šalotko...

 

Kaj bi se jezili, kdor dela, tudi greši....(grr)  Mamamia

mamamia

Čez konec tedna sem bila v Trenti - čudovito! Ja, o tej temi smo res že razpravljali. Tale "kvas v prahu" namesto pecilnega praška je posebno priljubljen pri prevodih iz italijanščine, kjer "lievito" pomeni kvas, "lievito in polvere" pa pecilni prašek. In jaz vedno pravim, da je točnost prevoda pri kuharskih knjigah še posebno pomembna: če nekdo napiše kakšno neumnost v prevodu romana, te sicer razjezi, a nima hujših posledic. Neumnost v prevodu kuharskega recepta pa lahko povzroči materialno škodo! Konec leta grem v pokoj in verjetno bom potem tudi spet kdaj prevedla kakšno kuharsko knjigo. Obljubim vam, da takih neumnosti v njej ne bo. Ko namreč prevajam kakšen recept, si vedno tudi predstavljam, kako bi po njem kuhala/pekla. Je pa seveda res, da moraš pri prevajanju nekaj vedeti tudi o stroki. Jaz npr. precej prevajam, a nikoli ne prevzamem prevajanja raznih pogodb, ker se na to preprosto ne spoznam. Lahko pa prevajam filozofijo! teta torta

(januar '12) imam problem z rženim kruhom - zadeva nikakor ne vzhaja oz. zelo malo. Danes sem na 120g bele in 270g ržene moke dal 7g (dve mali merici in pol) suhega kvasa in dodal še pol merice (pribl. 2g) pecilnega praška, pa je isto. Na 7g-vrečki suhega kvasa piše "za pol kg moke". Na 13g-vrečki pecilnega praška piše "za pol kg moke". Da ne bi spet samo uničeval moko in kuril elektriko za razne neužitne eksperimente - v čem je razlika ? A vzhaja pri obeh enako, le okus je različen, ali kako to gre ?

javr, pecilni prašek bo razvil svoje vzhajalne sposobnosti šele ob peki (ne med vzhajanjem), saj gre le in izključno za kemijsko reakcijo, pri kvasu pa so na delu ali žive kvasovke s svojimi encimi, ali pa morda le encimi iz teh kvasovk.

Predlagam ti, čisto in povsem resno, da ENKRAT le zamesiš testo v tvojem kruhomatu, pustiš, da vzhaja, potem daš testo iz njega, ga premesiš, daš na pekač, zarežeš, pustiš, da vzhaja in spečeš. Morda boš presenečen in bo kruh končno "ta pravi". In pusti pecilni, uporabi kvas.

Ržena moka je težka in testo z njo potrebuje več časa, da ustrezno vzhaja. Morda je to razlog, glede na to, da si dal 2/3 ržene in le 1/3 bele moke, oz.še precej manj.

 

rimljanka