Kaj jutri za kosilo?

::::::::::::::: res je, se posipam s pepelom, ker sem navedla eno napačno ime, zato, da koga ne zavedem, sem ga zbrisala. Če koga zanima, kaj je bilo prej pod dvopikicami, lahko najde spodaj, hedonsit budno nadzira vse morsko.

Pri nas

včeraj: pražen krompir, pečenice, zelje in kitajsko zelje v solati

danes: krompirjeva juha s korenčkom, pirine palačinke, kompot

jutri: bučna juha, puranji zrezki, za prilogo še ne vem, rdeča pesa

Mš, tastekleno je utopil ker mu je olivo dol skotalila

Lignji z ingverjem, česnom in sojino omako, pečeni kitajski rezanci, zelenjava na sezamovem olju, vse potreseno s sesekljano mlado čebulo.

Danes: reciklirani špageti od včeraj, potreseni s sirom in zapečeni v pečici + skleda mešane solate.

Danes popoldne preživela z pri sestrični in nam je pripravila palačinke s karamelnim namazom ( http://damijenestoslatko.com/slatko/namaz-od-karamela ). Pocen varianta ampak za prste polizat!!! Moram pod nujno skuhat eno rundo!

Tudi na naši strani se najde nekja podobnega: http://www.kulinarika.net/recepti/6628/ozimnica/mlecna-

Školjk ni več, niti včerajšnjih rib, v teh zgodnjih (ali poznih urah) čistim eno vedro (tole vedro sem našla v SSKJ in mi zelo dopade, ga bom servirala povsod naokoli - gre pa seveda za čisto navaden ajmer)) majhnih menol in molov, glave od menol dajem posebej v posodo, mačke bodo imele jutri beljakovinski zajtrk.

A ni lepa tale naša zima? Komaj čakam, da se še malo pohladi in me začnejo budit ob polnoči in puščat pred vrati ajmerje sip in kalamarov s sporočilom ' meta frigano meta v peči umekni takoj zastran mačke ki so'. Ja res nekaj novega. Če me ni, jim pa tudi jaz pustim sporočilo; sem šla via, pokličite Jureta, prosim dajte mačkam za jest, se oglasim. Kam neki naj se pa oglasim, cepci mrzijo telefonine.

Pa umeknem, ker mačke vsekakor so, ko mi pozvonijo sem seveda vedno še pokonci in budna, ampak pokažem se pa ne in spucam to našo ribo (roke imam že take kot kakšna šavrinska perica), oh ti vaši ribari, je vedno rekla moja mama, pa ravno med poročili zvonijo. Ampak odkar  ni več mojega očeta nikoli več ne stopijo čez prag. Ko je  bil še z nami, so prišli že zvečer, popili kozarček grape in njemu ponoči potrkali na okno, ko so prinesli ribo.

Zjutraj zamesim bel kruh, tam okrog poldne, se pa že trideset let menimo da grem enkrat z ribiči na morje (japajade). Če sem dobrovoljna spečem še kaj sladkega.

Nič dosti se ne menimo med kosilom, meni je všeč, ker imam glavno besedo, žal me nobeden ne posluša, ampak jaz kar nekaj godem, na koncu mi pa rečejo čau čau či vediamo domani.

Potem je pa hitro že poletje, ki ga vsak od nas po svoje preživlja, če se srečamo v mestu, se pozdravimo, kaj več pa ne, ne gremo skupaj ne na kavo ne na un ombro, mi smo zimska druščina.

No, pa sem jih spucala, moj novi sistem, da ribo obesim v kantino  se je vsaj za kakšen dan obnesel, tipkovnica smrdi huje kot ribarnica, roke imam čisto suhe in krhke, moja mačka sedi na stopnicah, za njo sem postavila košaro z mandarinami in vrč z februarskimi narcisami, ki so letos zacvetele že pred božičem. Lepo (no, zdaj je pa mačka ušla) zgleda.

Poje mi pa po radiu tista ta luštna pevka od Guština, ne spomnim se imena, mogoče je pa Polona, tako legato poje, meni je zelo všeč.

Danes je ta večji naročil pohane boce in kalampajsan . Zraven bo pa solata.

Popoldne gremo pa k noni krvavice delat.

Torej komponenta jutrišnjega kosila znana.