Kaj jutri za kosilo?

Jaz pa sem danes zjutraj dala kuhat govejo juho in na pol pripravila sarme. Potem smo 4 ure hodili v hrib. Pozno kosilo smo imeli v kitajski restavraciji.

Večer bomo preživeli doma, imeli bomo govejo juho, po želji narezek, tunin namaz. Piškoti, čoklada. Ob polnoči penina Bjana brut..

Sedaj pa še sarme v pečico za jutri in pripravit kruh brez gnetenja.

Danes bo za začetek goveja juha z zdrobovimi cmoki in sprehod po sončku. Kasneje sarme, domač kruh.

In jaaaaaaa........daleč od pričakovanega in napovedanega novega leta sem preživela ta praznik...na hodniku Ljubljanske urgence sva si z mojo mami privoščile......topel sendvič iz avtomata, flaško soka..........pred polnočjo sva se objeli in poslovili.......pa sem ji rekla: Saj ti veš, kaj ti želim: polno vrečo zdravja, miru in srčnosti..........kdo ve, bom jutri jaz še tu ?

Babka ničesar se ne ve niti trenutek naprej. Včasih sreča,včasih nesreča! Tega se v mladih letih ne zavedamo! Živimo kot telički!

                  Danes:       sarma,     domač ,   piškoti.

"Umetnost življenja je v tem, da se naučimo trpeti in da se učimo smejati."

juha z rezanci, pečen krompir, polnjeni lignji, paradižnikova solata, rumovi polmeseci

Balenka

Danes sarma in kruh.

Lep začetek novega leta vsem in da bi nam sonce sijalo tudi v naših srcih prav vsak dan!

Babka, škoda, da se je nepričakovano odvil silvesterski večer.mUpam, da je danes bolj mirno.

Jaz pa sem tudi obležala, tako, da bo juhica dobrodošla. Sprehod sem prepustila mojima dvema, pa tudi sarme mi ne teknejo.

Vsem želim prijeten začetek leta

Naj opišem današnje novoletno kosilo bolj na dolgo, nekako spada zraven. V glavnem, po včerajšnjem skoraj 12 urnem poplesavanju v kuhinji, ko je vse teklo gladko in mirno, se je novo leto začelo bolj slabo. Takoj zjutraj nas je sredi dnevne sobe pričakala "nesreča", ki se je zgodila našemu višavčku (očitno so ga ognjemeti bolj znervirali kot sem mislila). Nato smo pri zajtrku želeli jesti francosko od včerajšnje večerje, nakar se spomnim, da je ostala na balkonu. Tam je ostala tudi sarma in nenamazana rulada (mož je včeraj rekel "pa daj no, jo boš jutri namazala, vsedi se zdaj malo"). Smo imeli sladoled z okusom francoska solata. Rulado sem odtajala na radioatorju. Ko sem jo hotela odviti, se je biskvit seveda prelomil.  Sledila je improvizacija. Črn gozdiček v kozarčku. Nato sem se lotila mize. Vse lepo pripravim in ugotovim, da je prostora le za 9 pogrinjkov. Nič ne de, bom pa jaz jedla za pultom. Obenem razmišljam kako smo lahko vsa leta do zdaj vsi sedeli za mizo, letos bom jaz morala stati. Pride sin, vidi pogrinjke in vpraša "ja koliko nas pa je". Rečem 10, jaz bom jedla za pultom. Me oba s hčerko debelo gledata in pravita 8 nas je. Meni nič jasno. Seveda nas je osem, mi štirje, moji starši in njegovi starši.  Na koncu smo tudi letos vsi sedeli za mizo. V vsej zbeganosti sem pozabila poslikati sarme in črn gozdiček. Oboje je bilo pohvaljeno, razen moje pameti.

Nadinka, prav nasmejala sem se ob tvojemu zapisu. Včasih pa se res dogaja

Preveč si zadala za zadnji dan leta....