Nosečnost in dojenje

veverica je napisal/a:

Jade, se strinjam - ampak kar se ginekologa tiče, pa sama ne bi verjela zgolj svojemu ginekologu. Morda je eden izmed tistih, ki v takem primeru niso naklonjeni dojenju - mislim, da jih ni malo! veverica

jaz malo dvomim o tem. veverica, verjetno "ugibaš". poleg tega pa bo ginekolog verjetno res postavil neko listo prednosti. morda bi v primeru kakšnih težav kak ginekolog res dal prednost materi in plodu, kot dojenju prvega otroka, ki je bil lepo in kar dolgo dojen. pa ne verjamem, da bi dal prednost, ker ni naklonjen dojenju, pač pa zato, ker je njegov poglavitni cilj obvarovati mamico in novo nosečnost. vedno imajo eno listo prednosti, ki jih upoštevajo zato, da obvarujejo zdravje in dobrobit, to pa še ne pomeni, da so anti-dojenje. TanjaG.

Nisem napisala, da je nenaklonjen dojenju, temveč da v tem primeru (noseča in doječa mati) ni naklonjen dojenju. Napisala si, da verjetno "ugibam" - ne vem kako bi se izrazila. Nimam zdravniške izobrazbe, sem pa o tem veliko prebrala. 2x se mi je primerilo podobno, poleg tega imam do sedaj 47-mesečni dojenski staž, tako da se čutim kar na mestu, da podam svoje mnenje. Naj napišem še en podoben primer: kako mislite, da reagirajo ginekologi na nosečo vegeterianko? Vsi enako? Kar pa se ginekologov in njihovih nasvetov o dojenju tiče, pa lahko napišem, da dojenje ni ravno njihova branža in zaradi tega jih bo večina svetovala postopno odstavljanje že zaradi tega, da zavarujejo svojo pacientko, ker ji "domnevno grozi splav" zaradi dojenja v času nosečnosti. Če bi želela zdravniško mnenje, bi se poleg ginekologa obrnila tudi na pediatra (v nekem primeru sem se tudi sama). Bojana, če imaš še vedno pomisleke, ti svetujem, da pokličeš svetovalko za dojenje LLL International, gospo Karmen Mlinar, ki sicer ni zdravnica, a o tem ogromno ve. Meni je celo dala telefonsko številko neonatologinje iz mariborske porodnišnice, da sem se z njo pogovorila o svojem problemu in mi je svetovala kako naprej. veverica Sporočilo je spremenil(a) veverica dne 24. jul 2007 13:19:40

Meni se pa zdi, da dojenje postaja nekakšen nov mit in nekaj, s čemer se pretirava pri izpostavljanju materinstva kot ne vem kakšnega poslanstva. In s takim načinom, da je edino  dojenje sveto in so vse matere, ki ne dojijo, nekaj manj, vplivajo na te mlade bodoče matere, da imajo komplekse, če z mlekom kaj ni v redu. In se ustrašijo še tiste, ki bi dojile, pa so vse zmedene, ali bov redu ali ne bo, pa ker mislijo samo na to, da mora biti,  jih je strah in imajo občutek krivde in ne vem, kaj še vse.

 

Da ne bo nesporazuma: z vsemi štirimi sem za dojenje, in sem svoja dva otroka tudi dojila, dokler je šlo (štiri mesece in pol). Ampak iz tega nisem delala cirkusa in mi je bilo prav lepo, ker se mi otroka nista pri letu dni vesila po joškah, pa nisem imela nobenega kompleksa, da sem slaba mati.

Moti me to pretiravanje pri idealiziranju dojenja, ki doseže kontra učinek in spravlja v obup matere, ki imajo s tem težave.

 

Zato se strinjam s TanjoG. Osebni zdravnik vsake nosečnice in mlade matere ve, kaj je za njo najboljše in ji bo tudi primerno svetoval.

 

Mamamia

mamamia

Mamamia, podpišem se pod tvoje zgornje pisanje. Imam primer, šest mesecev nazaj, sosedova tamlada rodila (stene spalnic nam se stikata in smo slišali). Dojenček je mesec in pol jokal, mamica vztrajno hotela dojit. Na koncu sta z možem hodila okrog kot "zombija" - zmatrana, neprespana, shirana. Je pa dojenčica - revica, bila lačna... Ko je mamica le dojela in šla na umetno hrano, od takrat pa otroček lepo spančka. Pozdravček!

Mamamia, se strinjam s trditvijo, da izpostavljanje dojenja, kot najboljšega za novorojenčka, dojenčka, spravlja v obup nosečnice (še posebej prvič noseče), ki si izjemno želijo dojiti, in pa otročnice, ki jim dojenje ne steče najbolje. Ampak tu gre za problem nosečnice, otročnice, mamice, ki mora to razčistiti v sebi in ne družbe, ki promovira dojenje kot izjemno za dojenčka. Nihče izmed promotorjev dojenja ni nikoli zapisal, izrekel, da je s tistimi mamami kaj narobe, da bi bile slabše,... Verjamem, da se je s tem izjemno težko sprijaznit, ampak se je treba. Preko tega je potrebno it. Prejšnji teden sem pisala o svojem otroku in o tem, da se krivim za nekatere stvari - tudi mene še čaka ta pot, da se sprijaznim, sprejmem dejstvo in se ne obtožujem. Sicer pa - to je popolnoma drug problem!!! To nima zveze z mamico, ki je ponovno zanosila in si želi dojiti in z dojenjem nima nikakršnih težav ne ona, ne njen otrok, ne njen mož,... Da ne bo dileme: nikogar ne prepričujem, zgolj navajam svoje mnenje, ki pa ni iz trte izvito. Nimajo vsi pediatri, ginekologi, splošni zdravniki istega mnenja. Zato pri hujših bolnikih obstaja konzilij. veverica Sporočilo je spremenil(a) veverica dne 24. jul 2007 13:52:12

Se podpišem pod mamamio. Z dojenjem se dan danes po moje malo pretirava in tiste mamice, ki nimajo mleka, so potem kot neki grdi rački. Po mojem je o tem brezpredmetno razpravljati. Boljše je, da vsaka mamica razčisti pri sebi, če ima zadosti mleka in se dobro počuti, potem naj doji, če pa tega ( mleka ali počutja) ni, pa ne. Pa bo tak nedojen otrok ravno tako zrasel in bo zdrav. Tudi odpornost bo pridobil po drugi poti, ne preko maminega mleka, če ga ta nima.

Zato vse mlade mamice uživjte s svojimi otročki, kajti to je več vredno, kot marsikaj drugega. Otroci še prehitro zrasejo in odidejo iz gnezda. Zato se ne obremenjujte z mesecem več ali manj dojenja. Vsaka naj naredi po svoji vesti in svoji zmožnosti, da bosta ona in otrok zadovoljna in zdrava. To pa je najvažnejše.

Kyara

No, jaz nisem imela dovolj mleka že v porodnišnici. Pa sem jih krepko poslušala od sester, da če bom imela otroka rada, da če bo zaželjen, da če ga bom imela rada... bom tudi mleko dobila... (da ne govorim v kakšnem psihičnem stanju sem bila po porodu, ki je trajal cela dva dneva...). Nič čudnega, če ti od šoka še mleko presahne, ker bit na popadkih toliko časa tudi ni mačji kašelj. (to je bilo dobri 2 leti nazaj, tko da tudi osebje forsira dojenje...).

Doma sem dobila krasno babico, ki je sicer svetovala, da probava mleko dobit in dojit. Ni šlo. Otrok je pa jokal, ja... Pa dobil potem umetno zadevo. In tako dan za dnem. Po treh tednih sem se odločila, da naredim temu konec. Mleka nisem dobila in pika. Sem naredila to brez slabe vesti, ker je bilo najboljše v tistem trenutku za otroka.

lidka

Zgornje sem napisala zato, ker poznam eno žensko, ki skrbi za promoviranje dojenja in je tako zagrižena in skrajna, da je groza; očita vsem, ki  ne dojiojo, kakšne da so itd itd. Za take pravim, da povzročajo veš škode kot koristi, sploh kakšnim mlajšim mamicam, ki prvič rodijo in ne vedo, kako in kaj, sploh če nimajo koga od domačih za vprašat.

 

Se strinjam, da smo od osnovnega vprašanje malo zašle, ampak tu nekje smo še vedno.

Lepo bodite, Mamamia

mamamia

Se streinjam, Mamamia, ta tako spolšno prepričanje slabo vpliva na mlade mamice... (in se res potem počutijo kot izobčene...).

 

Sem pa mnenja, da se otroka ob pravem času tudi odstavi. Ne pa da se na joškicah šlepajo skoraj do šole, no... Po možnost dva naenkrat...

lidka

Lidka, če pričakuješ in se ti zdi pošteno, da ne "poslušaš" očitkov od doječih mamic, potem tudi ne obsojaj njihove odločitve, da dolgo dojijo, pa magari dva. Meni se to zdi pošteno! veverica