Lektoriranje diplomske na loge.

ne mi rečt, da lahko nekdo prileze do diplome brez spodobnega znanja maternega jezika! kuharica_mica

Pri nas na faksu je obvezno, da se diplomska lektorira, preden se jo odda, tako da spodobno znanje materinega jezika avtorja niti nima veze.

JanisJoplin

Mene pa zanima, kdo lahko lektorira besedila - slavisti, slovenisti; mogoče je bil Jakec šele absolvent slavistike, pa je že lektoriral. Je lahko lektor tudi kdo, ki je diplomiral iz n. pr. ekonomije, pa mu je jezik blizu in v veselje? Ali to kdo preverja? Ve, ki pravite, da ste lektorice - ste to postale s kakšno posebno smerjo izobrazbe ali zato, ker imate z lektoriranjem izkušnje? Barbra

Lektorira lahko univerzitetni diplomirani slovenist. Cenik lektoriranja pa si lahko ogledate na spletni strani Lektorskega društva Slovenije. Lp Jana V. JANA V

JANA V je napisal/a:

Lektorira lahko univerzitetni diplomirani slovenist. Cenik lektoriranja pa si lahko ogledate na spletni strani Lektorskega društva Slovenije. Lp Jana V. JANA V

 

  Hm... poznam osebo, ki je diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije kulture in je bila zaposlena kot lektorica pri neki založbi Zdaj pa ima svoj s.p., kjer nadaljuje z lektoriranjem. Hm???

JanisJoplin

Kuharica Mici, ti se hecaš, Pa še kako lahko pride.Zares se konča učenje slovenščine  z maturo. Potem pa prosto po Prešernu. Bolj ali manj odvisno od posameznika. Vsaj kar se tiče kar lepe desetnije tistih, ki jih osebno poznam. Poznam pa tudi take, ki  so z osemletko vzor človeka, ki ceni svoj materni jezik.

 

naor

naor je napisal/a:

Zares se konča učenje slovenščine  z maturo. Potem pa prosto po Prešernu. Bolj ali manj odvisno od posameznika. naor

No, tole pa ne drži, vse svoje življenje se učimo jezika, tudi maternega, konec koncev, vmes se pravila spreminjajo, raba besed tudi, pojavlja se množica novih besed, določene besedne zveze tonejo v pozabo,......

Saj ni treba, da gre za formalno učenje, človek bere, bere, bere (pa ne rumenega tiska), posluša, se pogovarja, pogleda SSKJ, Pravopis, vpraša kolega,........se tudi (z)moti, kakopak. Ampak, za moje pojme (in po mojih izkušnjah) je veliko odvisno od odnosa človeka samega do jezika in - konec koncev - do samega sebe. Jezik je pač ena od reči, ki nas dela, kar smo. In zelo pomembno je tudi pisno izražanje, ne samo besedno.

Kot vedno in povsod: Vaja dela mojstra, če mojster dela vaje.

rimljanka

Ja, sem vedela, da bo taka replika in prav je tako. Vse je odvisno od posameznika in njegovega odnosa do maternega jezika. Kot sem napisala zadnji stavek. Jaz vem, da formalna izobrazba ni merilo znanja.S tem, da se konča učenje jezika z maturo sem mislila na to, da ni več uradnega preverjanja znanja in da je potem vse odvisno od zanimanja vsakega posameznika .Kot si napisala Rimljanka.

 

naor

Strinjam se z Rimljanko, da se jezik spreminja in razvija. Zdi se mi, da na jezik nismo tako pozorni, kot smo bili včasih. Razočaran sem predvsem nad mladim izobraženim slojem (ali je bolje "intelektualci"?), ki vse preveč prevzemajo tujke, čeprav imamo za marsikatero ustrezen slovenski izraz, preveč uporabljajo pasivne stavke, publicistične izraze, pozabljajo na pravilno uporabo sklonov, predvsem rodilnika, krajšajo besede ... Lahko me označite za tečnega mastodona, a takšen pri svojih letih pač sem. Ne bom se spuščal v spletne forume ali SMS sporočila, kjer lahko najdete vso popačenost (karikaturo) slovenščine. Vse kaže na to, da se bodo ljubimci kmalu sporazumevali namesto v nam ljubi romantični slovenščini: "Draga, ali si za to, da greva do konca? Da, dragi, s tabo vedno!", z nekaj takega: "A DŠ? DM!". Saj mi je vseeno, takrat bom že pokojni. Me je pa presekalo, ko je ravnokar diplomirani slavist izjavil, da dvojina izumira. "Ti in jaz smo dober par!" Tega kmalu ne bo več nihče popravljal, sploh če so svežim diplomiranim slavistom, bodočim morebitnim lektorjem, vtepli v glavo, da je dvojina odveč. Bojim se, da se slovenščina, kakršno poznamo iz, na primer, osemdesetih let prejšnjega stoletja, zdaj spreminja v srbo-hrvaško-angleški sprimek nečesa, česar prej nismo poznali. GUD LAK! booris

Ker imam ta privilegij, da mi ni treba zjutraj več  hiteti v službo, pogosto poslušam prvi jutranji program. IN tam je enkrat mesečno  gost dr. Marko Stabej iz Filozofske fakultete. Take teme, kot si jih ti navedel, se tam obravnavajo. In skoraj pravilo je, da se pritožujejo starejši poslušalci, ker jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim jezikom. Booris, prisluhni kdaj! Koliko lahko vplivamo na lepši jezik tisti, ki nam je še mar, pa tudi sama ne vem.

 

 

naor