Vitki in zdravi

pred vsakim kosilom pojesti krožnik nekalorične juhe,zdrava je in napolni želodec. pa še to kdaj pojemo solato. na začetku ali koncu.

vinko51

9. maj 2007 20:43

Mi jemo solato običajno zraven krompirja ,makaronov, mesa itd. Tako smo navajeni, sem pa prebrala, da jo je pravilno pojesti na začetku. Nebi pa vedela točno zakaj. Pa tudi juhice so zdrave in prav si povedal napolnijo želodček. buča

9. maj 2007 21:39

Solata se poje kot prvo živilo, ker se najhitreje prebavi. Tako se izognemo gnitju, (posledica je napihnjenost in vetrovi, spahovanje...) ko zmešamo škrobna, beljakovinska živila in surovo zelenjavo, ki jo ponavadi uživamo kot solato. PACKA

9. maj 2007 22:05

..........gnitju.............? Prvič slišim. Zakaj bi pa do gnitja prišlo? In kje? V želodcu, dvanajstniku, tankem črevesu????? Dvomim, tam ni bakterij, ki gnitje povzročajo. rimljanka Sporočilo je spremenil(a) rimljanka dne 09. maj 2007 22:06:38

9. maj 2007 22:18

Kako pride do "gnitja"? Živila, ki jih zaužijemo so različno hitro prebavljiva. Meso in mastne jedi se veliko počasneje prebavljajo kot solata, sadje... In kaj se zgodi, če pojemo meso, kmalu zatem pa še sadje in zelenjavo. Sadje in zelenjava se hitro prebvavita, vendar jima meso, ki leži še neprebavljeno v želodcu ne "dovoli", da bi "odšla" iz želodca po prebavnih poteh naprej, zato sadje začne "vreti", kar je za želodec slabo, slabo pa je tudi za meso, ki se zaradi vretja nepravilno prebavlja, oziroma začne kot pravimo "gniti". Zato ni čudno, da če npr. več dni zapored jemo svinjino, včasih kdo reče, da se čisto "zapackal", pa tudi na stranišču so dišave drugačne. Tako so meni razložili in popolnoma jasno mi je, da je to tako. No, potem pa vsak po svoje pesmi poje.... zoja1

9. maj 2007 22:36

"Gnitje" in "vretje" sta bakterijska procesa, in v želodcu pri normalni kislosti te bakterije pač ne preživijo ... Sploh pa se želodec ves čas giblje in prebavljeno hrano postopno spušča naprej v prebavila. Po drugi strani pa po mojem tudi proces prebave zelenjave traja več časa kot mine od predjedi do glavne jedi, tako da ... je po mojem najbolje, če vsak je tako, kot mu paše. JasnaV

10. maj 2007 5:54

Se v vsem, kar je zapisala Nasja, popolnoma strinajm z njo.

Kako sicer uvrstiti v prebavo gobe? Te ostanejo v želodcu do 12 ur.

Sicer pa teče v želodcu le začetna prebava beljakovin, encimi za prebavo ostalih sestavin hrane (predvsem ogljikovih hidratov in maščob) se sproščajo iz trebušne slinavke in delujejo v bazičnem okolju dvanajstnika in tankega črevesa (kjer v žlezicah v steni tudi nastajajo prebavni encimi za vse 3 glavne skupine molekul, tako kot v trebušni slinavki).

Tako pravi stroka.

rimljanka

10. maj 2007 8:05

Naše prehrambene navade so se tako ukoreninile, da jih bi bilo težko spremeniti, zato je tudi toliko bolezni.

Praviloma bi morali jesti (tako kot so nekateri že napisali) hrano, ki se najhitreje raskroji.

Torej, sadje in zelenjavo pred mesom in gljivami ......

 

Vendar mi že dolgo ne jemo za "življenje" in vir zdrave energije, ampak živimo zato, da jemo.

 Hrana je postala del druženja, tešenja čustvenih obremenitev,nadomešča nam pomanjkanje emocijskega stika, svojim najbljižjim s tem kažemo svojo pripadnost, ljubezen in se velikokrat prenažiramo, brez da bi pomislili na nepotreben pokol in muko živali, ki jih ne jemo za preživetje, ampak za prenažiranje( še kaj bi se našlo) .

Tako vnašamo v telo  vse po vrsti (sladko, grenko, kislo, lahko in težko prebavljivo - kot, da smo" kanta" za smeti), samo da je dobro na okus in videz.

Ko pride bolezen, prekomerna teža ..... pa razne dijete, tablete in vse ostalo kar paše zraven.

Premalo se zavedamo, da so tako rastline, kot živali živa bitja in zaslužijo vse spoštovanje jedca.

 

Ko bomo podmladek navadili, da se bodo tako hrani, kot tistemu, ki jo pripravi zahvalili za obed se bo marsikaj spremenilo. Tako odnos do  narave, družine in življenja ....

 

Ne misliti, da se jaz tega vedno držim, sem pa hvaležna, da mi je dano, da se lahko (še vedno) hranim iz narave, da včasih pojem tudi košček mesa in živali številčno ne pobijajo zaradi mene, ter da sem v odstotku tistih, ki imamo hrano, vodo, obleko in položnice, saj tako vem, da imam vse prioritete tistih 20 -tih % zemljanov.

Malo (veliko) sem zašla iz teme, a mi je kar privrelo  ....

Lep in strpen dan, kajti različni smo si, kot so prsti na roki in vsak ima pravico do svojega mnenja.

kobra 1 Sporočilo je spremenil(a) kobra 1 dne 10. maj 2007 09:50:41

10. maj 2007 14:54

Nasja, dober odgovor. Glede vitkosti pa tako: biti vitek ne pomeni biti zgolj suh, ampak še vse kaj drugega, vitkosti pa ne pridobiš brez telovadbe oz. redne telesne vadbe. Glede solate pred obrokom: jaz sem to prvič probala na dopustu, ko sem bila že zelo lačna, pa so vedno najprej prinesli solato. Mi je tak apetit vzbudila, da mi je glavni obrok še boj pasal. Doma jo jem bolj na koncu, ampak je zato žal skoraj nič ne pojem, ker sem že ostalega sita. Druga zadeva, ki mi stalno roji po glavi, ko slišim za kako dieto, je pa ta: zakaj za vraga se človek parkrat ne pomatra in se ne naje do sitega? Postopoma se želodec zmanjša ali skrči in tako lahko ješ vse, kar ti srce poželi, samo v manjših količinah. Ne vem, če je kdo bolj sit in srečen, če poje veliko skledo solate (ali druge nekalorične hrane), kot tisti, ki poje košček dobre pečenke, dve žlici praženega krompirja, za posladek pa še kockico peciva? In še tretja stvar, ki mi zadnje čase zelo meša štrene: ko človek ni srečen sam s seboj ali ko se ga loti bolezen, ga bo pritegnila vsaka možnost (čim lažje)rešitve. Zdaj, ko je internet, pa se tako vsaka nova možnost hujšanja in zdravljenja širi s svetlobno hitrostjo. Sama rada marsikaj preberem in me tudi zanima delovanje človeškega telesa, ker imam tudi sama nekaj težav. In prvič te kako zanimivo extra razmišljanje - pač drugačno, kot smo ga vajeni - zelo pritegne in razburi duhove. Ko pa nekaj časa bereš razne poste na forumih, kot je npr. svetjelep.com, se pa zamisliš, če so te ljudje "zdravi". Se mi zdi, da marsikdo ozdravi bolj zaradi klika v glavi, da naj misli in skrbi zase pred vsem drugim. V tem stresnem tempu je pa za to treba biti as! Samo takih je bolj malo. Pa koliko je tudi takih, ki jih življenje utruja, ker se morajo stalno komu prilagajat. Joj, sem skrenila s teme. V glavnem pa, kakor komu paše! Lp PISTACIJA

10. maj 2007 15:05

Hihi, rimljanka, to sem se jaz že s parimi prepirala, pred nekaj leti je bilo v vseh časopisih o tem gnitju sadja in zelenjave v želodcu in zdaj so si to ljudje zapomnili, če je pa to res, jih pa ne briga;) Sem se s sestro že parkrat pričkala, pa se kar ne da... Eni si potem dejansko ne upajo pojest sadja po kosilu, ker bo zgnilo! In rajši pojejo kos torte, ker ta pa ne gnije... Eh... No, enkrat so to vprašali Dražigosta Pokorna, pa mi je bilo ful simpatično, kar je napisal: najprej, da seveda zadeva ne gnije v želodcu, potem da se v želodcu itak vse zmeša (po pol leta bruhanja lahko to teoretično trditev tudi eksperimentalno potrdim... Sploh ni nujno, da najprej bruhaš to, kar si nazadnje jedel...) No, potem je pa zaključil, da če človek poje kos sadja po kosilu namesto sladice, je to kvečjemu pozitivno:) Pa včasih kaka hrana zelo dolgo ostane v želodcu, ne vem, če bi se čisto strinjala s tem, da se sadje tako zelo hitro razkroji - jaz sem recimo bruhala grozdje zvečer, lupine so bile še zelo zelo ohranjene, take kot da bi ravnokar jedla... jedla sem ga pa zjutraj, tudi z jabolki je bilo podobno... Odvisno od kondicije, aktivnosti, prehrane, vsega... Ja, zdaj sem "doktorirala" iz vsega tega, hehe, malo prisilno, ampak ajde, če sem že morala vse ven vršt, naj se vsaj kaj naučim iz tega:) Po moje ni enotnega pravila in lahko jemo vse, kar nam paše v mejah normale, pa bi moralo bit vse ok. Sicer recimo dostikrat jem solato pred obrokom, ampak iz čisto preprostega razloga: solato kot prilogo navadno jem, kadar jeva pri kom drugem, sama jo navadno narediva kot samostojno jed. In ker navadno jem solato brez kisa in olja, mi jo dajo že prej na stran, torej jo lahko dobim oz. me izzivalno gleda iz mize že pred uradnim začetkom kosila - jaz pa seveda lačna kot vedno - se ne pustim izzivat eni zeleni solati in jo lepo pojem še predno se vsi nakapljajo... Nobenega to ne moti, pa sem se tako navadila. NI pa to zaradi kakega gnitja, hehe:) Vsak dan kuhat juhe, delat solate in še glavne jedi, navadno žal nimam časa... Sploh ker je sladica skoraj obvezna, hihi;) ja, ok, saj vem, da kao ni zdravo, čeprav se mi zdi, da če nisva pretežka, očitno pokuriva, nimava nobene zadeve povišane ali karkoli narobe, potem verjetno ne more bit tako narobe... Tudi so domače sladice precej bolj zdrave in po moje lahko poješ več domačih namesto ene kupljene, pa si na istem (ker damo pač manj masti in sladkorja)... Se pa strinjam s kobro, da je prav, da je hrana nekak mini obred, kjer se vsi dobijo na kup in je to nekako luštno doživetje, ne pa praznjenje drugih lukenj... Pa da si vsa bitja zaslužijo, da jih ne pobijamo brezveze. ne ubijat in živet ne moreš, lahko pa to bolj ali manj zmanjšaš. Veri

10. maj 2007 17:34

Načeloma se neha jesti, pred dobimo občutek, da smo siti. Vendelina jr.