Naš najljubši domači praznik.
Koline so pri nas doma praznik, ob katerem se z veseljem zbere vsa družina. Za koline je najprimernejši čas v hladnih jesenskih ali pomladnih mesecih. Takrat izberemo eno soboto, ko imamo vsi čas, da se lahko vrnemo domov in sodelujemo pri tem prazniku.
Koline so sicer prijeten čas, vendar je vsaj tri dni veliko dela in zna biti naporno. Začne se en dan prej, ko se pripravi posoda, ki jo potrebujejo mesarji, in ko se speče potica, piškoti in kruh. Delo se pri nas vedno razdeli na moški in ženski del. Moški (bratje, svaki in nečaki) poskrbijo za dejansko mesarijo, ženske pa za kuharijo in streženje moškim, če kaj potrebujejo. Predvsem s streženjem pijače in peciva ter odnašanjem mesa v kuhinjo glavni kuharici.
Moški del družine se zbere že zgodaj zjutraj in se pred delom okrepča z zajtrkom. Mama ponavadi skuha krompirjevo juho, mogoče ajdove žgance in kuhano kislo zelje, zagotovo pa še čaj in potico. Zraven se ponavadi postreže še kakšen kozarček žganja, da se moški segrejejo. Nato se odpravijo v hlev, kjer se začne delo.
Svinjo najprej ustrelijo s svinjsko pištolo, nato pa jo eden zabode v vrat in prestreže kri, ki se kasneje porabi za pripravo krvavic. Svinja se nato spravi na »šroge« - leseni podstavek, kjer se začne sistematično razpravljanje zaklane živali. Najprej je potrebno odstraniti kožo, ki so jo nekdaj prodajali, danes pa se zavrže. Medtem se odstranijo parklji, rep in glava, ki se kasneje »pohara«.
Delo mesarjev se nadaljuje z odstranitvijo sala, ki se prav tako da na stran, da se obari in naslednji dan iz njega pripravi zaseka, ocvirki in mast. V tem času se že pride do jeter, ki jih nekdo takoj odnese v kuhinjo, da jih svakinja pripravi za malico. Zraven svežih praženih jeterc pa mora obvezno biti še kuhano kislo zelje in celi krompir. Mama ponavadi pripravi še kislo juho, sveže mesnate ocvirke in pečenko. Seveda vse iz svežega mesa. Pri kuhi te malice, pravzaprav kosila, sodelujemo tudi preostale ženske; ena pripravi jeterca, druga nosi meso v kuhinjo, tretja pripravi mizo, četrta lupi krompir...
Po kosilu se moški odpravijo nazaj na delo, saj je potrebno poharati in očistiti parklje, rep in glavo. To se naredi tako, da se ti deli dajo v vrelo vodo, da dlaka lepše odstopi. Nato pa je potrebno vso dlako spraviti s kože. Kot drugo je potrebno očistiti čreva in jih pripraviti za klobase. Očisti se tudi želodec, ki je zelo okusen v kisli juhi.
Ženske smo včasih v tem času začele rezati meso za klobase, a to delo so zadnjih par let prevzeli nečaki, ki se z veseljem učijo vsega, kar je potrebno vedeti pri mesariji. Ko je meso narezano, ga moj brat in mama začinita z raznimi začimbami, ki so potrebne za dober okus. S pomočjo strojčka za klobase, na katerega se nataknejo čreva, se pripravijo mesnate klobase, ki se morajo zašpaliti.
Kakor hitro končajo s tem, se začno priprave za krvavice oz. kašnice, kot jih mi imenujemo. V skledi se zmešajo ajdova kaša, riž (oboje kuhano), kri, vroči ocvirki in začimbe. S to zmesjo se napolnijo debele čreve in se prav tako zašpalijo. Kašnice se nato na hitro obarijo v vreli vodi.
V vmesnem času se pripravlja večerja. Mama da pečt meso, skuha se krompir, da ga potem obelimo, narežemo in spražimo. Pripravimo tudi veliko ocvrtih zrezkov, saj večina otrok, pa tudi odraslih, prisega na pohance. Skuha pa se tudi en velik lonec hrtelnovih (hrbtnih) kosti za juho in za obiranje. Zraven vseh naštetih dobrot pa ne manjka še domačega hrena, kruha, potic in vina.
Celotni dan je pri nas prežet z delom, pogovorom in smehom. Najlepše je na večer, ko se vsi natlačimo v kuhinji (kar pomeni skoraj 30 ljudi), kjer se pripravljajo klobase in večerja; kjer se mladi otroci igrajo, večji otroci pa sodelujejo pri delu; kjer se odrasli pogovarjamo in zafrkavamo; kjer steče po grlu domača kapljica in se pove kakšen dober vic in kjer smo družina.
Po večerji, ki jo imamo v veliki sobi, se obvezno postreže še z domačimi kremšnitami, ki jih pripravi moja sestra. Vedno so tako slastne, da se skoraj nobeden ne more upreti repeteju.
Naslednji dan čaka mamo še velik zalogaj dela, pripraviti mora meso za tünko in narediti zaseko in mast. Meso nasoli (sol in začimbe) ter da v tünko, da v približno dveh do treh tednih postane rdeče in s tem pripravljeno na popekanje in hrambo v zaseki oz. v tünki. Špeh nareže na manjše kose in ga spraži, da dobi ocvirke in mast; nekaj pa ga zmelje za zaseko. Tako potekajo koline pri nas doma. Pa še ena pesem o tem domačem prazniku.
