Tegale sejma je vsako leto manj, ugotavljava z rimljanko - zato tudi tisti "kao" v naslovu. No, vseeno je ostalo še nekaj stalnih punktov, kjer se vsako leto obvezno ustaviva in kakšno rečeva z rastavljalci. Vsako leto pa se najde tudi kaj novega.
Nič ne bom filozofirala o tem, zakaj je na Flori vsako leto manj razstavljavcev. Rajši pokažem dve ali tri zanimivosti, ki so pritegnile najino pozornost.
Lesarska šola Maribor se predstavlja z zbirko 100 pručk iz prav toliko različnih vrst lesa.


Tegale bi takoj vzela s seboj domov in ga postavila v zimski vrt ...

Med množico poročnih šopkov, ki naju, po pravici povedano, niso ravno očarali, nama je bila všeč tale zamisel:

No, jaz bi sicer namesto orhidej uporabila kaj drugega ...

Našli sva tudi gospo, ki je prava mojstrica v izdelovanju cvetja iz krep papirja. Kar priznajte, da niste vedeli, da tisti rumeni nageljni na prvi fotografiji niso živi :)


Odkrili sva še eno inovativno orodje za odstranjevanje plevela, ki pa ga nisem slikala.
No, pa da bo prispevek imel tudi nekaj kulinaričnega pridiha:
Na koncu sva opravili še tradicionalna nakupa - sadike bazilik Magic blue in Magic white ter nekaj dobrot od najinega inozemskega znanca (sušeni paradižniki kar tako, sušeni paradižniki v olivnem olju s česnom in baziliko ter zrna česna v olivnem olju z zelišči - njam, za prste polizat). In tale najin znanec, čeprav je Italijan, vsako leto bolje govori slovensko