Moj dojenček

Kaj naj rečem pri mojem 3 otroku? Prvi dve hčerki sta kmalu romali v svojo sobico...najmlajša se je še do6 leta hodila stiskat ponoči k meni, včasih pa kar obe... Ah, meni je bilo to najlažje kotmpa večkrat ponoči vstat... Pa lepo smo se stiskali.

Ta naš po skoraj 20 letih za njima, je najprej spal v svoji posteljici ob nama v spalnici, ampak po pravici več ob meni kot sam... V začetku me je zelo motilo, tudi utrujena sem bila... Zdaj spi na svoji postelji ob nama ( kaže da bo kmalu dobil sestrino sobo) in smo se vsi navadili. Včasih prileze k nama, zdaj sva tega vesela. Saj bo kmalu drugače, ampak to obdobje otroštva je najlepše na svetu.....Midva pa si kljub temu najdeva čas za najine trenutke.

Res je lepo, ko se dete tako stiska k meni. Moram priznati, da zdaj najin sinko že nekaj dni spi nonstop zraven mene. Mi je ponoči skoraj padel z rok, ko sem ga hotela dati na mojo posteljo in sem se tako prestrašila, da ga zdaj več ne dajem v njegovo posteljo. Pa zdaj še bolj mirno spim... :)

Hmm, vem, da me boste sedaj "popljuvale", ampak če se čez dan cartamo s svojimi sončki, se igramo, objemamo, lubčkamo, potem ni prav nobene potrebe, da bi to počeli še ponoči.

Noč je za počitek in če se zjutraj zbudiš ves pomečkan, zbrcan in z bolečim vratom, ker te je nekdo zrinil z blazine, jaz tu ne vidim nobene dobre strani.

Ne rečem, ko je otrok še dojenček - res dojenček. Da pa še vedno spite z dvema "mulčkoma", ki sta stara 8 let - haloo.

Jaz sem svojima predstavila njuno posteljo, kot njun zasebni kotiček, njuno kraljestvo, prostor za najljubše medvedke in kraj tišine in počitka. Jima razložila, da je noč zato, da se počiva in smo tako zjutraj naspani, dobre volje in pripravljeni za nove dogodivščine.

Moram pa reči, da poznam kar nekaj žensk, ki takšen način prakticiranja uporabljajo za - hja, no - za kontracepcijo. Poskrbele so za to, da so se otroci navadili spati - kje drugje kot vmes, in poznam primere, ko se je mož po nekaj letih odselil spat v dnevno sobo. Ona zadovoljna, otrok tudi, on pa ...

lp

vanjatajnšek, nekaj si spregledala - govorimo o spanju pri mamici ali s starši,ko je otrok še dojenček, ko mu še ne moreš dopovedat, kar lahko dopovemo nekoliko večjim otrokom. Ko se malček, star nekaj tednov ali mesecev, ponoči zbuja, ga mamina bližina zlahka pomiri, besede še ne, ker je premajhen.

Vse se strinjamo, da otroci časoma spijo v svoji postelji in v svoji sobi, tisti pač, ki jo imajo. Res je razdvada, če otroci spijo s starši, če ima mama to za kontaracepcijo, je pa nekaj narobe v odnsou med starši. To, da nekaj let stari otroci pridejo k staršem, smo omenili kot občasno možnost, ko se otroku pač malo zahoče, že iz nekega razloga, biti s starši tudi kakšno uro čez noč.Gre torej za občasne dogodke, ne za stalno prakso. Kot se nam odraslim kdaj zahoče nekaj, kar je zunaj ustavljenih navad.

In, mimogrede, možje ne zapuščajo spalnic le zaradi otrok. Naš znanec se je iz skupne spalnice moral preseliti zaradi psa, ker je žena pač možu lažje dopovedala, da v postelji ni prostora za tri, kot psu ...

"Moji dve sicer nista več dojenčici. Prva bo kmalu dopolnila 8 let, druga 7. Ampak verjeli ali ne, še vedno spita z nama v postelji."

Nisem nič spregledala - izrecno omenjam, da je to pri dojenčkih sprejemljivo in omenjam, da pri velikih otrocih to zame pač ni.

Kar se tiče psa pa ... nimam besed, pa imam še kako rada pse.

Joj, joj, Vanjatajnšek. Nič te ne bom "popljuvala", čeprav sem točno vedela, da tvoj komentar leti direktno name. Odslej bom samo modro tiho tudi tu.

Moram se še samo opravičiti, Vanjatajnsek, da sem te napačno poimenovala Vanjatajnšek. Res nisem namerno. Sem opazila šele, ko je bilo mnenje že oddano.

Vsaka družina ima pač svoje navade in moj namen pri pisanju tega bloga ni bil, da se kogarkoli popljuva.

Moram pa priznati, da sem sama spala zraven staršev do približno 11 leta, zato ker ni bilo prostora drugje v hiši. Smo pač velika družina, zato sem morala počakati, da sta se najstarejša dva poročila in odselila, da sem lahko prišla do svoje sobe in postelje:)

Kadar pa mamice uporabijo svoje otroke za "kontracepcijo", pa je po mojem mnenju vzrok oz. problem bolj globok, kot pa samo spanje otrok pri starših.

Pozdravljene :D

Hm tokrat moram še jaz svoj lonček pristavit :) Meni je ful všeč ko se stiskam z svojim sinkom (star 13 mescev), ni ga lepšega, vendar pa ponoči spi že skoraj skozi sam. Če je jokcal sem ga šla potolažit in če

res ni mogel zaspat, sem ga dala k sebi, ampak zelo nerada. To pa zato, ker me je bilo strah, da bi se med spanjem ''zvrnila'' na njega ali kakor koli poškodovala, sama nimam mirnega spanca, kar lahko mož potrdi hehe :) Tako da je res hitro začel spančakt v svoji pojstlici in sem opazla da mu kar paše, ker zdaj če ga dam k sebi kar začne malo iskat plac, da je sam. No, meni je lepo, da je moj mali že tako samostojen :) in tudi meni odgovarja, da sem korkoltolko spočita za v službo, saj se ponoči vedno zbudi (točno ob 2:30min - nimam pojma kje je našel to uro) in ga pol malo pobožam, dam dudo, mogoče malo vode za spit in zaspi nazaj. Cartava in igrava se čez dan in predvsem pred spanjem, tako da mu to ne manjka.

Tako, to je moj primer :)

Lepo nedeljo še naprej.

Naj še jaz svoje pristavim! Če par ne najde časa za svoje intimne trenutke in se pol zgovarja na otroka sredi postelje, potem nekaj ni vredu z medsebojnim odnosom. Jaz osebno ,ne bi mogla mirno spati, če ne vem, da ima miren spanec moj otrok! Ali ga naj pustim celo noč, ko se premetava in je odkrit, da ga zebe? Ali ni lažje, da ga stisneš k sebi, pokriješ......Do 6-tih let je bil med nama, pa sva itak se s......, le malo domišljije je potrebno, včasih je celo fajn malo spremembe, ko si vkradeš kakšen nenormalni prostor, položaj. No, da bi pa pri vsej kontracepciji, ki se premore izbrala ravno izgovor....Sicer pa, o tem, da te kdo izrine iz blazine, pa da te vse boli......,pač nabaviš večjo posteljo, kjer je prostora za vse! Še sedaj, ga hodim ponoči pogledat, enkrat jaz, enkrat mož...

Včasih pomislim, da so bili nekateri nasveti staršev zato, da so nam grenili življenje. Moj mož je bil cel dan od doma, zvečer pa je popenil, če je bil otrok pokonci. In bog ne daj, da bi se crkljali vsi trije v postelji. Ko sem mu hčerko dala v naročje, da naj posedi z dojenčkom pred hišo na soncu, da bom pospravila spalnico, je sedel kot kup nesreče. Vzela sem fotografski aparat in ovekovečila tisto razpoloženje.

Takrat se mu nisem upala oporekati, zdaj pa mi je tako žal vsakega trenutka, ki je šel in ga nikoli več ne bo. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi . . .

Čeprav si govoriš, da pri drugemu ne boš naredil napake, jo pač hitro narediš. Prvi otrok (sin) je že star 11 let. Ko je bil majhen je spal celo noč in to v svoji posteljici. Nikoli se ni ponoči prebudil ali da bi jedel. Spal je do jutra. Potem sem rodila drugega otroka (hčer), ki bo stara 3 leta. Ko je tulila cele noči in ker spimo pač v eni sobi, sem takoj hitela k njej, jo dvignila, nosila. Velikokrat sem jo dala spati k sebi v posteljo. Potem je šele spala. Prišli smo tako daleč, da sem jo zarad ljubega miru pustila spati na moji postelji.Stara bo tri leta in še sedaj spi na moji postelji, jaz na sinovi, sin pa je šel spati v spodnje nadstropje k babici. Anja se ponoči kar naprej zbuja. Tako, ko misliš, da nisi naredil napake, ugotoviš, da si jo. Narediš jo kar hitro, ne da bi jo sploh hotel.