Kuharstvo-poklic in hobi

O mojem bodočem poklicu v osnovni šoli nisem kaj dosti razmišljala. Bila sem dokaj povprečna učenka. Najbolj so me veselili praktični predmeti ter jeziki. Matematika i fizika sta mi povzročala največ težav. Med tednom smo živeli v Ljubljani, za vikende pa smo redno hodili h stari mami na obisk v Velike Lašče. Tam mi je kuhanje postalo užitek. Ona je res znala in tako sem hotela tudi jaz.

V zadnjem razredu osemletke, se mi je ponudila prilika, da odidem v srednjo šolo v Avstrijo in kljub neznanju nemščine obiskujem šolo tam. Očetu je to bilo še posebno všeč, saj smo poleg vseh strokovnih (ma., fi., bio., zgo., ze...) in praktičnih predmetov (kuharstvo, strežba...) imeli tudi jezike (slo., nem., angl.,it.). On je hotel, da se učim italijanščine, da bo vsaj eden iz družine znal jezik naših prednikov.

Tako sem tam preživela 5 let in že po ocenah se je videlo, da me kuharstvo in jeziki najbolj zanimajo.

Po šoli sem kar nekaj časa iskala prosto delovo mesto, saj se šolsko spričevalo ni dalo nostrificirat pod istim nazivom kot v Avstriji. Tako sem postala ekonomsko-komercialni tehnik in upala, da me kdo vzame na prakso.

Imela sem srečo in čez pol leta pristala v firmi v kateri sem imela odlične mentorje in izjemne sodelavce, ki so me naučili veliko praktičnih stvari. Iz kuhanja za 4,6 ali največ 8 oseb, sem sedaj postopoma začela pripravljati hrano za 50 in 100.

Iz prakse se naučiš da mere za 1 osebo ne pomnožiš z 100 in deluje vendar, da moraš kaj tudi od oka naredit. Pa da veliko stvari sedaj reže univerzalni stroj in posodo pomije pomivalka, pa da imamo za nekatere stvari kotle (tako velike kot mini jacuzzi) in prekucne velike ponve. Pa tudi pečice so take, da pečenko ni treba nič zalivat, ker pečica to opravi sama. 

Pri takem delu res ne moreš biti ustvarjalen. Recepturo imaš natisnjeno in po tem receptu mora biti vedno skuhano. Tu pa nastopi ustvarjalnost doma.

Police se šibijo pod težo knjig, mape so polne izrezkov iz revij, pa tudi v glavi je nekaj osnovnih receptov, ki jih znam na pamet tudi v sanjah.

Tako doma ustvarjam za domače in sorodnike, prijatelje in znance in v tem neznansko uživam. Rada eksperimentiram in se vedno učim. Kulinarika.net je kljub svoji ameterskosti postala tudi moja stran na katero pogledam vsaj 1x na dan, pa tudi v službi se poslužujemo marsikaterega dobrega recepta na tej strani.

Saša