Lepo, da svoje zadovoljstvo z doseženim deliš z nami. Je pač tako, da se vsak od nas kdaj malce izpraša o zadovoljstvu z doseženim. Najslabše je, da si ne priznaš, da nisi zadovoljen, in trmariš po ustaljeni poti naprej, nezadovoljstvo pa se kopiči, a tudi izraža na različne načine.
Tisti, ki pa v nekem trenutku zmorejo samo sebi priznati, da so nezadovoljni, in začno delati, razmišljati, ukrepati drugače - tisti so pa iz pravega testa.
Na srečo nisem nikdar načrtovala v smislu najprej študij, potem služba, pa partner pa otrok ... Sem določene stvari prepustila toku, tudi sicer sem bolj improvizator in svoje najboljše odločitve sem sprejemala v trenutku, ne da bi se takrat obremenjevala v smislu kaj bo, če bo, kaj bi bilo, če bi bilo;
Sem tip, ki mu je tale misel pisana na kožo: Najsrečnejši ljudje nimajo nujno vsega v izobilju, oni samo izkoristijo najbolje od tistega, kar jih doleti.
