Kulinarika.net - zdravje: Otresite se stresa

Otresite se stresa

zdravje: počitek in sprostitev, avtor: hlebpet 

Kdo ga ne pozna? Stres je dodobra spremenil naše življenje. Tekmovalni duh na vsakem koraku, obremenitve in želje, kako v najkrajšem možnem času narediti čim več, so privedle do stresnega življenja.

Povečini stres  povzročijo različni dogodki v našem življenju, tako pozitivni kot negativni. Kako bo posameznik prenašal stres in stresne situacije pa je odvisno samo od njega, njegove osebnosti, samozavesti, dojemanja in presojanja, psihične trdnosti, izkušenj iz preteklosti in podobno. Razmerje med našimi lastnimi zahtevami in zahtevami okolja ter sposobnostjo reševanja je tisto, kar nam pove, ali bo stres škodljiv in uničevalen (negativen stres) ali pa ga bomo obvladali in nas bo celo spodbudil k dejanjem (pozitiven stres). Za normalno življenje je nekaj stresa nujno potrebnega. Težava pa nastane tam in takrat, ko je stresnih situacij preveč, so preveč zgoščene, premočne ali predolgo trajajo. V takih primerih lahko stres vodi v različne motnje:

  • prebavne motnje: čir, driska, zaprtost, izguba teka, pretirana ješčnost, zgaga, slabost, bruhanje;
  • motnje srca in ožilja: visok krvni tlak, motnje srčnega utripa;
  • motnje imunskega sistema: revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja, alergije;
  • motnje mišičnega sistema: mišični krči, bolečine v vratu in hrbtu;
  • motnje dihal: pogosti prehladi, astma;
  • duševne motnje: zloraba psihoaktivnih snovi in posledična odvisnost, anksiozne motnje in depresija.

stre.jpg

Spodnja tabela prikazuje različne življenjske okoliščine, ki so pomembni povzročitelji stresa:

SMRT PARTNERJA 100
LOČITEV 73
ODSELITEV OD PARTNERJA 63

ZAPORNA KAZEN

63

SMRT V DRUŽINI

63

NESREČA ALI BOLEZEN

58

NAPORNO, NEPRIJETNO DELO

50

IZGUBA ZAPOSLITVE

47
UPOKOJITEV 45

BOLEZEN V DRUŽINI

43

TEŽAVE V SPOLNOSTI

39

SPORI V SORODSTVU

39

NAPETI ODNOSI NA DELOVNEM MESTU

39

SPREMEMBE FINANČNEGA STANJA

39

POGOSTI PREPIRI S PARTNERJEM

35
HIPOTEKA 31

DOLG, VEČJI OD ENOLETNEGA DOHODKA

30

SPREMEMBA DELOVNIH NALOG

29
ODSELITEV OTROKA OD DOMA 29

NAPETOSTI MED STARŠI

29

OSEBNOSTNE KRIZE

27

ZAČETEK ALI KONEC PARTNERJEVE ZAPOSLITVE

26

ZAČETEK ALI KONEC ŠOLANJA

26

SPREMENJENE ŽIVLJENJSKE RAZMERE

25

SPREMENJENE OSEBNOSTNE NAVADE

25

SPREMEMBA DELOVNEGA ČASA

20

SPREMEMBA BIVALIŠČA

20

SPREMEMBA ŠOLE

19

SPREMEMBA DRUŽBE

19

SPREMEMBA VERSKE DEJAVNOSTI

19

NESPEČNOST

17

SPREMEMBE DRUŽINSKEGA KROGA

15

SPREMEMBA ČASA ZA POČITEK

15

POČITNICE

13

PRAZNIKI (ČE SO TEŽAVNI)

13

MANJŠI PREKRŠKI

12

 

KAJ STORITI? KAKO PREMAGATI STRES?

Najprej je treba stres prepoznati in si ga priznati. Šele nato ga lahko začnemo obvladovati. Ne dovolimo, da stres premaga nas - mi moramo premagati njega! Najslabše je zanikanje problema, češ "nič se ni zgodilo". S tem problema ne rešimo. Mnogo bolje se je z njim spoprijeti. Uspešneje se spoprimejo s stresom ljudje, ki so nagnjeni k temu, da ocenjujejo stresno situacijo kot nekaj, kar lahko nadzorujejo, obvladujejo. Podobno velja za tiste, ki postanejo pod vplivom stresa dejavnejši, ga vzamejo kot izziv. Za takšne ljudi stres ni nujno nekaj negativnega. Če znamo s stresom upravljati, je lahko tudi pozitiven (dobri stres), kajti človek ima takrat več motivacije, poveča se zbranost, učinkovitost.

imunski_sistem.jpg

Blagodejno pa bo vplival tudi čaj za pomiritev, ki si ga lahko pripravite iz melise, hmelja, baldrijana in šentjanževke.

Tudi optimizem in humor sta dokazano koristna - celo pri hudih boleznih. Saj vendar vsi poznamo rek "smeh je pol zdravja". Pozitivno mišljenje in optimistično razpoloženje povečata sposobnost in brezhibnost imunskega odziva organizma. Pri vsem tem so nam lahko v pomoč različne vaje za

Tudi rezultati gibanja so opazni takoj: zadovoljstvo, zdravje, lepši videz in samozavest. Na ta način najlaže sprostimo nakopičene napetosti.

sprostitev, pa tudi splošni ukrepi za krepitev zdravja. Uravnotežena prehrana, več gibanja (po možnosti na svežem zraku), dobri odnosi v družini, delovnem in bivalnem okolju, so zelo pomembni. Še vedno radi jemo preveč, zlasti mesa in enostavnih ogljikovih hidratov (slaščice). Raje jejmo več sadja in zelenjave, uživajmo manjše obroke večkrat na dan. Privoščimo si zajtrk, dopoldansko malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Vendar se izogibajmo obilnih obrokov, še zlasti zvečer pred spanjem.

 


Število ogledov strani: 3882

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
Kaj danes za zajtrkgligor
MOJ vrtjohana
malo za hecpikec85
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti

Dnevna potreba po energiji

kg
cm
let

Več formul »