Kulinarika.net - zdravje: Zamenjajte pšenični kruh za pirinega

Zamenjajte pšenični kruh za pirinega

zdravje: hrana in zdravje, avtor: hlebpet 

Pira je v Evropi že dolgo poznana vrsta žita. Sorodna je navadni pšenici, kateri je tudi po okusu zelo podobna. Prednost pire je predvsem v tem, da je primerna tudi za številne ljudi, ki ne smejo uživati pšeničnih izdelkov. Zrna so zelo hranilna in imajo rahel okus po orehih.

Mleta pira se uporablja predvsem za krmo, namesto ovsa in ječmena.

Pira je ena najstarejših gojenih vrst žit, saj so jo pridelovali že pred več kot 7000 leti. Na območju današnjega Irana in v jugovzhodnih delih Evrope je bila pira med prvimi žiti, iz katerih so ljudje pridelovali moko in iz nje pekli kruh. Nič čudnega ni zato, da se pira omenja že v Bibliji. Piro so skozi zgodovino pridelovali na različnih delih Evrope in sveta, pa vendar jo je zaradi nizkega hektarskega donosa ter lažje pridelave in predelave pšenice, le ta izpodrinila. V zadnjih letih se pira ponovno vrača na mesto, ki ji pripada, saj je odlično nadomestilo za vse, ki imajo težave s pšenico in pšeničnimi izdelki.

Pšenica je piro izpodrinila zaradi donosnosti

Pira ni bila razširjena le po Evropi in Ameriki, pač pa so jo sadili tudi na našem območju. Gojili so jo že v Valvasorjevih časih, a jo po letu 1900 začeli opuščati. Do druge svetovne vojne so jo še sejali na višje ležečih območjih Dolenjske, na Koroškem, Goričkem in še kje, potem pa so jo zaradi nizkega hektarskega donosa začeli vedno bolj opuščati, oziroma nadomeščati z nekaterimi visoko donosnimi sortami pšenice. Na koncu so jo tako rekoč nehali pridelovati. Vrste pšenice z visokim hektarskim donosom pa so znatno manj odporne na škodljivce in bolezni kot skromna pira, zato za njihovo pridelavo uporabljajo veliko fitofarmacevtskih sredstev, kar lahko vpliva tudi na zdravje poznejšega uporabnika, torej človeka.

pira.jpg

Pirine izredne lastnosti so ponovno odkrile smernice v evropskem in svetovnem kmetijstvu. Človeštvo se vse bolj zaveda, da je čedalje manj zdrave hrane in je zato pridelovanje hrane na okolju prijazen način postala nuja. V zadnjih desetletjih so tako piro ponovno odkrili predvsem ekološki pridelovalci hrane. Pire je tudi v Sloveniji vse več, pirin kruh lahko kupite v vsaki bolje založeni trgovini, prav tako pa tudi moko in ostale pirine izdelke.

Zakaj izbrati piro?

Mnogi jo imenujejo kar mati vseh mehkih žit, saj vsebuje veliko več hranilnih snovi kot ostale žitarice. Je namreč prava zakladnica vitaminov B2 ter A in E, mineralov, mangana, niacina, tiamina, bakra ter esencialnih aminokislin.

Pira je tudi bogat vir prehrambenih vlaknin in beljakovin – vsebuje jih namreč precej več kot pšenica.

Pira je bogata z beljakovinami, saj jih vsebuje kar 20 %, kar je precej več kot jih vsebuje pšenica.

Ovojnica pirinega zrna vsebuje tudi okoli 90 odstotkov kremenčeve kisline. Sestavine pirinega zrna so lahko topne v vodi, kar omogoča hitro in lahko absorbcijo hranilnih snovi v telo. Poleg tega je zrno zaradi dvojne ovojnice zaščiteno pred predelavo.

Komu priporočamo uživanje pire?

Prav vsakemu, bi lahko dejali, še posebej pa vsem, ki želijo odpraviti kožne izpuščaje, nevrodermatitis ter druge alergije, revmatska obolenja, presnovne bolezni in prebavne težave ter škodo zaradi stranskih učinkov zdravil. Učinkovita se je izkazala tudi pri živčnih težavah, oslabljenem organizmu, poleg tega pa ima še veliko pozitivnih učinkov na naše zdravje in odpravljanje odvečnih kilogramov.

Prav tako pa uživanje pire zmanjšuje tveganje za nastanek žolčnih kamnov.

Tudi bolniki s srčnimi težavami naj pšenico zamenjajo za piro. Znanstveniki so namreč ugotovili počasnejše napredovanje ateroskleroze pri tistih bolnikih s koronarno boleznijo, ki so vsak teden pojedli vsaj šest porcij polnozrnatih jedi iz pire.


Število ogledov strani: 6611

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?Ossi
Kaj danes za zajtrkPetrca_5
malo za hecBojaan24
MOJ vrteta
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti

Dnevna potreba po energiji

kg
cm
let

Več formul »