Rožmarin

Za zdravje in boljši spomin

zdravje: moj vrt, avtor: Semenarna Ljubljana

Grmiček rožmarina lahko v zimskem času krasi marsikatero okensko polico. Bolj znan pa je pravzaprav kot aromatičen dodatek različnim jedem – perutnini, jagnjetini, ribam in tudi sirovim, gobjim in paradižnikovim jedem.

V starem Rimu so študentje nosili v laseh vejice rožmarina, saj so verjeli, da ta izboljšuje spomin. Zdravniki so ga predpisovali proti depresiji, glavobolu, mišičnim krčem, ranam in gotovo je v te namene koristen tudi danes. Znano je tudi antiseptično delovanje rožmarina in včasih so ga v mnogih bolnišnicah uporabljali za čiščenje zraka.

Rad ima sonce in toploto

Rožmarin izvira z mediteranskih gričev, predvsem Portugalske in jugozahodne Španije. Zanimiv je izvor imena. Latinsko ros maris, pomeni »morska solza«, zaradi solzam podobne oblike kapljic, ki jih na rastline, ki rastejo ob morju, razprši veter.

Aromatična zimzelena trajnica ima sivo zelen videz, ki ga dajejo iglicam podobni, odebeljeni, usnjati lističi s temno zeleno zgornjo in mokasto spodnjo površino. Majhni, svetlo modri, roza ali beli cvetovi rastejo v grozdih po dva ali tri vzdolž poganjkov. Za vzgojo je še najbolj enostavno, da ga vse leto gojimo v lončku, ki ga poleti postavimo na prosto, pozimi pa na sončno okensko polico. Rastočega na prostem moramo v hladnih mesecih zaščititi z vrtno tkanino ali podobnimi pokrivali, tako kot ostale trajnice.

Rožmarin na prostem

V vrtovih gojimo rožmarin na sončnem mestu in v dobro odcednih, rahlih tleh, ki jih moramo ohranjati vlažna. Seveda ne preveč, saj je najpogostejši vzrok propada rastline ravno prekomerna količina vode. Tudi z gnojenjem bodimo previdni. Tako kot ostalim zeliščem tudi rožmarinu pretirano dodajanje gnojil zmanjšuje cvetenje ter slabi aromo in okus. Pri sajenju in pri obrezovanju pazimo, da bo med rastlinami dober pretok zraka, saj se bomo s tem izognili okužbam z glivičnimi boleznimi, predvsem s sivo plesnijo.

Rožmarin vzgajamo iz semena ali iz potaknjencev

Vzgoja iz semena je precej dolgotrajen postopek, saj navadno mine tudi do tri leta, preden je rastlina primerna za uporabo. Potaknjence režemo pozno spomladi z zrelih, necvetočih vejic, ko odrežemo približno 10 cm dolge konce. Spodnje lističe odstranimo in odrezane konce potaknemo v mešanico peska in šote ali že kupljeno mešanico zemlje za presajanje. Ko se pojavijo korenine, presadimo mlade rastlinice v vrt ali v lončke.

Rožmarin nabiramo sproti, ko ga potrebujemo

Režemo ga pred cvetenjem, in sicer zjutraj, ko izhlapi jutranja rosa. Takrat namreč vsebuje največ eteričnih olj. Vsakič ga skrajšamo največ za petino. Lesene dele režemo le, ko oblikujemo grmiček, saj pri pogostejšem rezanju zaviramo razvoj rastline. Za zimsko zalogo rožmarin posušimo. Odrezane vejice obesimo v topel, temen in zračen prostor, nato pa suhe osmukamo in lističe shranimo v dobro zaprto posodo. Vejice rožmarina lahko tudi zamrznemo.

Še najboljši, tudi za zimsko uporabo, pa je svež rožmarin, pravkar odrezan z grmička na naši okenski polici.

Vir: Semenarna Ljubljana, d.d.
Več informacij na www.semenarna.si, www.kalia.si

Forumi (vroče teme)

Kaj jutri za kosilo?johana
malo za hecmišzmoke
Kaj danes za zajtrkMajda Marianne
MOJ vrtmalaga
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti

Dnevna potreba po energiji

kg
cm
let

Več formul »