Prosim za pomoč

Prosim, če mi kateri lahko pomaga in predlaga kakšen lep verz ali misel, ki ga moram napisati na žalno vizitko, ki jo bom poslala mami od hčerinega fanta. Iz glave so mi ušle vse lepe misli, ker je bil oče še mlad, pa je tudi žalost naredila svoje.

Hvala vam. Nana

2. apr 2007 12:53

Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva! sonchek

2. apr 2007 13:08

Tukaj je nekaj. Mogoče najdeš kaj uporabnega. http://www.geocities.com/francsesko/VOSCILA_PRVA.htm?2 LP! fakin712

2. apr 2007 13:14

Solza nenehni tok v oči mi sili,

to britko pot zapiram jim zaman;

izvirov, ki spomini so jih skrili,

še bolj pekoče vrejo mi na dan.

(iz Kitajske lirike)

 V noči smrti upanje vidi zvezdo

 in čuječa ljubezen sliši šum peruti ...

Živeti -umreti usoda je naša,

a cilj nam je visoko posejan.

Poglej, drevo za usodo nič ne vpraša,

a večno se bori za svoj namen.

Vse ima svojo uro,

vsako veselje ima svoj čas pod nebom.

Je čas rojevanja in čas umiranja (pridigar 3:1)

 

Koliko lepih misli se utrne, ko zvezda zaide.

Kolikoi spomina žari, ko življenje mine.

Koliko besed, a ena sama misel .

 

kobra 1

2. apr 2007 14:17

na strani www.misli.com najdeš veliko verzov npr.: Ob vaši izgubi - mnogo prerani, ki vedno srce le vsakomur rani, sožalje izražamo in bolečino, ker smrt prizadela je vašo družino. Na dnu svojih src vsi žalujemo z vami, a žalost globoko blažimo s solzami. Želimo, da rane bi se zacelile čim prej, in da bi bolečine minile! Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo, ko resnica ti v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. Globoko se v sebi s teboj žalostimo, da čas ti ozdravi vse rane, želimo. Iskreno sožalje izrekamo ti, naj v srcu najdražji ti večno živi! Življenje kdaj kruto se z nami igra nam kdaj kaj podari, pa tisto spet vzame, s tem nož zasadi nam v sredino srca, pretežka bremena nam daje na rame. V teh bridkih trenutkih čustvujem s teboj želeč, da usoda bi te ne zlomila. Morda pa - kdo ve - za duhovni razvoj preizkušnjo to kruto ti je namenila. Čeprav preizkušnja neznosno boli, usoda obliže že zate pripravlja. Ko tema odide, nov dan se rodi, in nova spet sreča se zate najavlja. V okviru črnem obvestilo presunilo nas je nemilo. Soprogu le kak dan nazaj v očeh ugasnil je smehljaj. Molče s solzami se borimo, Naj bo le mora: si želimo. A žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. Iskreno izrekamo sožalje a kaj - življenje teče dalje. Bridkost prežene ti le čas, spet nasmehljan bo tvoj obraz. Ljubezen tvojega moža v življenju te bo spremljala, saj vdano moževo srce v resnici nikdar ne umre. ksenija

2. apr 2007 14:18

Tisti, ki jih imamo radi ne umrejo, samo daleč so. nana1

2. apr 2007 16:37

Je čas ki da je čas ki vzame pravijo,da je čas ,ki celi rane in je čas ,ki nikdar ne mine ko zasanjaš se v spomine goga